Podjetje Geberit, vodilno na področju sanitarne tehnologije v Evropi, je v prostorih podjetja v Rušah odprlo akustični laboratorij. Unikaten akustični prostor je velika pridobitev za podjetje in rezultat pomembnega razvojnega projekta, cilj katerega je prikazati in s pomočjo različnih eksperimentov na poljuden način ozaveščati o zvoku.
Zametki ideje o akustičnem prostoru so se porodili pred desetimi leti na družinskem izletu na Dunaju. Direktor podjetja Miran Medved je obudil spomine, kako je bil navdušen nad obiskom Hiše glasbe, institucijo, kjer lahko obiskovalci na raznolikih postajah ugotavljajo, kaj pomenijo zvok, melodija, hrup, sozvočje in tišina. »Tam sem začel razmišljati o tem, kako bi lahko na podoben, preprost in razumljiv način ljudem približali tudi naše sisteme.«
Akustični laboratorij so postavili v prostorih podjetja v Rušah, saj je tam veliko potenciala za izobraževanje vseh ciljnih skupin, s katerimi Geberit sodeluje. »Tukaj smo kot edukativna institucija, kjer se lahko vsak dogovori za obisk in izkusi ta akustični prostor,« je še dodal.
Raznolike zvočne postaje
V akustičnem prostoru se je možno sprehoditi čez raznolike postaje in čeprav je vsaka po svoje zanimiva, pa morda še posebej izstopata postaji s citrami in piščalmi. Citre je po naročilu izdelal Vlado Nunčič, pri čemer je šlo za svojevrsten projekt, ker je bilo najprej treba izbrati primeren les, ga pred izdelavo posušiti na ustrezno vlažnost, zatem pa narediti citre po merah in tako, da se ujemajo z zasnovo prostora. Ne gre za klasične citre, saj imajo na sredini luknjo, za katero je zaslon, ki grafično prikazuje različen spekter frekvenc, ki jih zazna človeško uho.
Podobna zgodba je tudi pri drugih postajah, kjer so želeli z eksperimenti prikazati zvok, ki ga lahko čim bolje povežemo z gradbeno fiziko. »Prav tako smo bili pri izbiri eksperimentov oziroma demonstracije zvoka pozorni na to, da bi eksperimenti služili kot pomoč pri boljšem razumevanju prenosa zvoka v zgradbah,« je povedal vodja projekta Denis Sejfić, medtem ko je arhitektka Janja Merše dodala: »Ko se je zaključil tehnični del načrtovanja prostora, je bilo treba vsej zgodbi dodati še obliko. Imeli smo jasno idejo in cilj, pot do tja pa je bila dolga in treba je bilo poiskati strokovnjake, s katerimi bi vse to realizirali. Med idejo in ciljem je bilo veliko eksperimentiranja.«
Mini sound lab
Zanimiv je tudi mini sound lab, to je imitacija hotelske spalnice, ki predstavlja realno gradbeno situacijo. Ta prostor je v celoti izoliran od preostalega prostora, v katerem se nahaja, da bi omogočil boljši prikaz realnega dogajanja pri prenosu zvoka. Tam so prikazani slabši sistem, ki zvočno ni optimiziran, ter dva sistema, s katerima lahko dobimo zvočno optimiziran sistem v inštalacijah. Tako lahko na realni gradbeni situaciji dobimo občutek hrupnosti oziroma tega, kako različni načini izvedb sanitarnih sistemov vplivajo na prenos zvoka. Rdečo nit tukaj predstavlja razumevanje zvoka in možnost oceniti jakost zvoka. Najprej s prostim ušesom, nato pa še z vrednostmi, ki jih neposredno merijo pri vsakem splakovanju, saj je notranjost te pozidane spalnice opremljena z mikrofonom in televizijskim zaslonom, ki grafično ponazarja aktualne vrednosti hrupa.
Geberitovi prostori v Rušah so bili z novo tovarno in izobraževalnim centrom z vodnim stolpom nekaj osebnega že zadnjih deset let. Zdaj pa bodo z akustičnim prostorom postali še toliko večja atrakcija.
