Na robu večjega kmečkega posestva na robu Virginije je zrasel majhen umetniški in glasbeni studio. Lastnika - ona kiparka, on ljubiteljski bobnar - sta živela na Manhattnu, to malo hiško pa sta uporabljala za pobeg od hitrega tempa velemesta.
Povod za gradnjo te hiške – kot tudi mnogih drugih majhnih počitniških enot po svetu – je bil začetek svetovne pandemije. Lastnika sta pred zaprtjem družbe pobegnila iz New Yorka v ruralno Virginijo, v majhno, več kot 200 let staro brunarico na robu velike kmetije. Tu, na obronku pašnikov, le lučaj od manjšega jezera, sta si želela urediti delovni in ustvarjalni studio – ne le za čas pandemije, ampak tudi za poznejše pobege iz velikega mesta. Stara brunarica ni bila primerna za ta namen, zato sta v bližini postavila nov atelje, velik le 52 m², v katerem lahko ustvarjata v objemu narave.
Arhitekti so hiško skladno z urbanističnimi določili umestili na rob zazidljivega območja, na nekoliko višji teren, kjer uživa v čudovitih razgledih na pašnik, nasad jablan in na obstoječo brunarico.
Studio so zastavili kot preprosto prizmo, ki na minimalističen način interpretira vernakularno arhitekturo. Skulpturalnost objekta je še poudarjena s tem, ko sta tako streha kot fasada oblečeni v termično postarane lesene letve. Od daleč objekt izgleda kot masivna, težka kocka, od blizu pa nas presune igra svetlobe in sence, ki jo ustvarjajo letvice. Lesena fasada je seveda zgolj dekorativna: pod njo se skriva črna, UV-stabilna in vodoodporna membrana, ki ščiti hišo pred vremenskimi vplivi.
Tudi notranjost je minimalistična: kontrastno je obarvana v belo in opremljena s tračnimi svetili, ki omogočajo paru, da si svetlobo prilagodi glede na delovne potrebe. Ena od sten je v celoti opremljena z vgradno omaro z umetniškim materialom, velika okna pa ponujajo 270-stopinjski razgled na presunljivo naravo. Hišo senčijo stari hrasti, pred močnim poletnim soncem pa jo ščiti popolnoma zaprta južna stranica.
Po dolgih urah, preživetih na robu samotne kmetije, se je par na območje tako navezal, da sta se odločila za vedno zapustiti bučno metropolo. Na parceli ob studiu si zdaj postavljata hišo, ki bo njun dom za vedno.
Arhitekti so za majhno hiško prejeli več nagrad – med drugim tudi mednarodni nagradi World Design Award in Architecture MasterPrize.
Arhitektura: Bushman Dreyfus Architects
Fotografije: Virginia Hamrick Photography
