V srcu stare Ljubljane, skrito za zidovi, ki so preživeli stoletja, leži stanovanje, ki je postalo platno in notno črtovje hkrati. Ko sta umetnica Kaja in pianist Ivan prvič prestopila njegov prag, ju je pričakalo belo, prazno platno – prostor brez zgodbe, brez značaja, brez duše. Danes je to stanovanje vse prej kot prazno. Z barvami, teksturami, osebnimi zgodbami in nešteto duhovitimi domislicami sta vanj naslikala in zaigrala dom, ki ne sledi nobenemu trendu, ampak izžareva tisto, kar je najlepše – njuno življenjsko zgodbo. Stanovanje kot odsev radovednosti, drznosti in ustvarjalnega veselja, kjer vsak kotiček pripoveduje nekaj novega.
Dom, ki se igra z domišljijo
Ob prvem stiku s tem stanovanjem ni mogoče ostati ravnodušen. Že v vstopni veži je jasno, da smo prestopili prag v svet, kjer so pravila bivanja postavljena na glavo. Velika bela zajca, ki stražita vhod, in portret dame v renesančnem slogu, ki pod nosom samozavestno drži svinčnik, takoj nakažeta, da tukaj domišljija vodi igro. Veža ni le uvod, je nekakšen nagajiv napovednik vsega, kar sledi.
Iz veže vstopimo na hodnik ‒ oblečen v kraljevsko modro je kot oder za barvite umetniške portrete, ki jih obdajajo zlati okvirji. Nekateri med njimi imajo obraz živali, drugi pa le hudomušno namigujejo, da tukaj živijo ljudje, ki se ne jemljejo preveč resno. Ta hodnik vodi do dveh spalnic in kopalnice, nato pa se zgodi še en obrat – modra nas pripelje do rdečega hodnika z arkadami, ki ustvarja občutek filmske scene, hkrati pa napoveduje nekaj nepričakovanega. Odpelje nas do zadnje spalnice, ki je v primerjavi s prvima dvema prav umirjena. Vendar z razlogom, tam je glavna zvezda pogled v ozelenjen atrij, ki je naslonjen na hrib Ljubljanskega gradu. Prav nasproti postelje je velika steklena površina z drsnimi vrati, ki razkrije vso lepoto tega malega atrija. V atriju je še ena Kajina poslikava in svetilo, ki se decentno skriva za bršljanom, pa vendar daje pomemben poudarek atriju. Svetilo je iz lomljenih stekel oblikoval umetnik Ivo Kisovec.
Kaja in Ivan, oba vajena ustvarjanja – eden z barvami, drugi s klavirskimi tipkami –, sta stanovanje vzela kot prazen list. Na začetku nista imela jasnega načrta niti trdne vizije. Imela sta le občutek, da mora prostor začeti dihati z njima. In tako sta vsak večer, po dolgih urah fizičnega dela, sedla na tla med lonce barv in skicirala ideje za naslednji dan.
Rojstvo skozi proces
Opremljanje tega stanovanja ni bilo le prenova – bil je dialog. Zidovi, ki so sprva delovali hladno in prazno, so začeli odgovarjati, ko sta jih oblekla v teksture, barve in zgodbe. Namesto sterilne beline zdaj hodnik preletavajo ptice s tapet, dnevna soba pa je postala kolaž mehkih tekstilij, umetnin in humornih detajlov. Tapiserija nad kavčem – ljubezen na prvi pogled – je le eden od predmetov, ki jih je bilo treba poiskati s skoraj detektivskim občutkom za tisto pravo.
Vsaka soba ima svoj značaj, pa vendar vse skupaj zveni kot harmoničen akord. Ena spalnica diha v zelenju in objemu dreves, druga igra na drzne kontraste s kraljevsko modro in rdečo piko, ki sta jo na steno narisali njuni hčerki. V kopalnici sta barve umirila, a dodala igrive poudarke. Vse je premišljeno, nič ni naključno, pa vendar je celoten vtis lahkoten, skoraj sanjski.
Umetnost bivanja
Kaja in Ivan stanovanja nista želela napolniti s trendi, ki zbledijo že po prvem listanju revije. Njuno vodilo je bilo nekaj veliko bolj osebnega – ustvariti prostor, ki odseva njuno zgodbo, njuno radovednost in veselje do ustvarjanja. To je dom, ki je rezultat ljubezni do barv, spoštovanja do materialov in predvsem predanosti detajlom.
Vsak vijak, vsak kos pohištva, vsak sloj barve ima svoje mesto, ker je bil izbran, izdelan ali predelan z rokami in srcem. Ivan, ki je vajen nežnega dotika klavirskih tipk, se je brez zadržkov lotil fugiranja, rezanja cevi in oblikovanja štukatur. Kaja, vajena svobode slikarskega platna, je enako neustrašno zagrizla v tapetniške izzive, mešanje barv in iskanje tiste prave svetilke, ki bo prostor mehko objela.
Prostor kot obljuba prihodnosti
A to stanovanje ni zgolj zaključen projekt – je šola, ki jima je odprla vrata v novo zgodbo. Odkritje, da skupaj zmoreta ustvariti prostor, ki ima dušo, je zanju pomenilo več kot le zadovoljstvo ob uspešno zaključeni prenovi. Je obljuba prihodnosti – da bo njuna ustvarjalnost v prihodnje iskala in ustvarjala nove prostore, za nove ljudi, ki si želijo dom, kjer se čuti zgodba. Ne katalog, ne popoln Instagram kader, ampak dom s karakterjem. In tako je stanovanje na Mestnem trgu postalo več kot le morda dom. Postalo je manifest – kako se ljubezen do prostora rodi iz pogovora, iz dotika, iz poslušanja. In predvsem, kako se lepota skriva tam, kjer ji pustimo dihati, rasti in se igrati. Stanovanje je zaradi svoje prostornosti namenjeno oddajanju, za počitniške namene, različne dogodke in snemanja.
- Notranje oblikovanje: KOT SEN
- Instagram: mondo.diverso
Pred prenovo:
