Nominacija za nagrado Mies van der Rohe, nagradi BIG SEE Interior Design in The Architecture Master Prize so le tri izmed številnih priznanj, ki jih je za svojo inovativno zasnovo dobil novi wellness center, ki so ga za Terme Olimia zasnovali v arhitekturnem biroju Enota.
Biro Enota s Termami Olimia sodeluje že več kot poldrugo desetletje: leta 2003 so zanje zasnovali prvega v vrsti projektov, ki je spodbudil celostno transformacijo kompleksa iz klasičnega zdraviliškega centra iz 80. let prejšnjega stoletja v sodoben sprostitveni termalni center. Ko so začeli skupno pot, razvoj kompleksa še ni bil popolnoma jasen, tako da je vsak od novih delov – Termalija, Sotelija, Orhidelia in zdaj še Family Wellness – organsko odgovarjal na trenutne investitorjeve potrebe in ni sledil kompleksnejšemu urbanističnemu načrtu. “Pravzaprav smo za vsak objekt, tako investitor kot mi, verjeli, da je zadnji,” povedo arhitekti.
Običajni razvoj tovrstnih kompleksov rezultira v vrsti prizidkov, ki počasi polnijo prostor in ne skrivajo svojega časovnega in oblikovanega porekla. A v Podčetrtku so se aditivnega procesa lotili bolj premišljeno, z vsakokrat novim urbanističnim načrtom, ki je korigiral nastalo situacijo ter z objekti, ki ne polnijo prostora, pač pa ga še dodatno povežejo z naravo. Tako so nastali delno vkopani in terasasti objekti, ki so iz določenih perspektiv skoraj nevidni.
Inovativna streha – senčnik
Zadnji v vrsti projektov pa je Termalija Family Wellness, ki je nadomestil z membrano pokrit zunanji bazen, za katerega je naročnik – po opazkah gostov in predlogu arhitektov – uvidel, da ne spada v sonaravni kompleks, ki ga gradi.
Arhitekti so tako stali pred zahtevno nalogo: dopolniti kompleks z velikim bazenom, ki lahko deluje tako poleti kot pozimi, omogoča prehajanje med zunaj in znotraj, hkrati pa se lepo poda v sonaravno oblikovan kompleks.
“Ker se nismo mogli več referirati zgolj na okoliško naravno krajino, smo rešitev poiskali v merilu in obliki okoliške avtohtone grajene strukture.” Nastala je velika, zgubana streha, razdeljena na množico tetraedrov, ki v obliki, barvi in merilu nadaljujejo gručasto okoliško ruralno pozidavo in jo podaljšajo v osrčje kompleksa.
Ta zapletena geometrija je strehi prinesla še statično trdnost in omogočila, da celotni bazenski prostor prekrijejo praktično brez podpor. Nova streha tako lebdi nad bazensko ploščadjo, ki je oblikovana kot zunanji prostor: poleti se fasadne steklene površine popolnoma odprejo in omogočijo kopalcem, da se prosto sprehajajo med zunanjimi in notranjimi bazeni … S številnimi preboji in svojo navidezno lahkotnostjo nova streha poleti deluje zgolj kot velik senčnik, hkrati pa ne jemlje prepotrebnega zunanjega prostora.
Arhitektura: Enota
Fotografije: Miran Kambič
