Na enem izmed gričev v Slovenskih goricah stoji lesena hiša, ki svoj navdih jemlje iz pokrajine in iz življenja domačinov. Sodobni pridih pa ji dajejo velika okna in številni zanimivi detajli.
Na parceli, kjer danes stoji samooskrbna hiša, je nekdaj stala pol stoletja stara zgradba. Novi lastniki, ki so parcelo z objekti kupili leta 2000, so stavbo najprej posodobili za lastne potrebe, nato pa jo leta 2013 porušili in na njenem mestu zgradili nov stanovanjski objekt. Lega hiše na obronku Slovenskih Goric je zahtevala podolgovat tloris, pokrit s strmo dvokapnico. In ravno ta dvokapnica je razlog za mnoge oblikovne in tehnološke odločitve, ki krojijo vsakdanje življenje družine.
Sončna elektrarna za ničenergijsko hišo in minimalne stroške
Lastnik Friderik Kager, ki se sicer tudi sam ukvarja z gradbeništvom, pravi, da je njegov “moto pri projektiranju hiš pasivno pridobivanje energije. Cilj Evropske unije je, da bi bile leta 2020 vse novogradnje ničenergijske, kar lahko dosežemo tako, da gradimo hiše z minimalno porabo, ter hkrati poskrbimo za pridelavo tisto malo energije, ki jo hiše letno porabijo.” Skladno s svojim poslovnim vodilom je tudi svojo hišo zasnoval tako, da se pozimi pasivno ogreva skozi velike steklene površine. Da bi preprečil poletno pregrevanje, pa je v pritličju vgradil zunanje žaluzije, v nadstopju pa trapezaste lesene letve, ki enostavno preprečijo pregrevanje. Slednje tudi varujejo fasado hiše pred sunki vetra, ki na griču niso nič nevsakdanjega. Obratovalni stroški ogrevanja in hlajenja so torej minimalni.
Izjemna površina strehe pa je kar sama od sebe ponudlia rešitev za lastno pridelavo energije. Na griču nad meglenima Dravskim in Ptujskim poljem je namreč veliko sončnih dni, zato so na streho postavili sončno elektrarno, ki zagotavlja energetsko neodvisnost hiše in njenih prebivalcev.
Pritličje za vsakdan in mansarda za posebne priložnosti
Zakonca Kager sta si želela pritlične hiše, kjer bi udobno bivala tudi na stara leta. Zaradi predpisane strme dvokapnice pa sta ostala z veliko neizkoriščenega, podstrešnega prostora. V mansardi sta tako uredila v galerijo, kopalnico ter privlačni sobi za goste in vnuke.
V pritličju – v neposredni povezavi z naravo – pa se nahajajo kuhinja, jedilnica, dnevna soba ter spalnica s kopalnico. Iz terase pa lahko kako lepo poletno jutro skočiš direktno v bazen, ob katerem se meni nič tebi nič pasejo družinske domače živali – koze, konji, pa mačke in psi, – za glasbeno spremljavo vse tja do večernih ur pa poskrbijo klepetave žabe.
Se je odločitev za sončno elektrarno splačala?
Investitorji se odločajo za lastno sončno elektrarno iz razloga energetske samooskrbnosti, pa tudi neodvisnosti od gibanja cen električne energije na trgu. Ta namreč v zadnjem času narašča za 4% letno. Cena sončne energije je po izračunih podjetja Enertec celo 2,5-krat cenejša od elektrike iz električnega omrežja.
Za lastno sončno elektrarno, ki bi pokrila vse stroške električne energije – tudi ogrevanja in hlajenja – bi povprečno gospodinjstvo potrebovalo približno 60 m2 površine. Namestitev lahko poteka brez gradbenega dovoljenja, zgolj s soglasjem pristojnega elektrodistributerja za priključitev.
Za vgradnjo svoje elektrarne pa lahko dobite tudi nepovratna sredstva. Eko sklad ponuja za namestitev sončne elektrarne gospodinjstvom 180 evrov po inštaliranem kilovatu – za 60 m2 veliko sončno elektrarno, ki bi zagotavljala 10 kilovatov energije, bi tako dobili 1800 evrov nepovratne vzpodbude. Pridobivanje subvencije ni zapleteno, vseeno pa je mnogo lažje izbrati sončno elektrarno na ključ. Podjetje Enertec pod blagovno znamko Moja elektrarna ponuja takšno storitev, kjer poskrbijo za pridobitev subvencije, vgradnjo certificirane opreme in kasnejše vzdrževanje.
Več o produktu Moja elektrarna podjetja Enertec izveste na povezavi.
Arhitektura in izvedba: Kager hiša
Fotografije: Andrej Pulko
