Babica Pierpaola Sonnolija je bila Slovenka in prav po njej je Tržačan podedoval veliko ljubezen in naklonjenost do kraške vasice, ki se nahaja nedaleč od Škocjanskih jam. Tako se je lastnik odločil uresničiti svoje otroške sanje, zavihal rokave in se lotil prenove župnišča, ki je vse od leta 1972 pripadalo njegovi noni.
Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se niso rodili na slovenskih tleh. Prav posebej navdihujoč je primer iz Škocjana, kjer se je lastnik lotil prenove starega župnišča. Pierpaolo Sonnoli je velik del svojih otroških let preživljal v Škocjanu, kjer so domovali njegovi stari starši. Leta 1972 se je njegova babica, sicer rojena v Škocjanu, odločila za nakup starega župnišča, ki ga je odkupila od cerkve. Župnišče je bilo že takrat v slabem stanju, a je nekaj časa še uspešno služilo kot senik bližnjemu kmetu, ki mu je Pierpaolova babica oddala del prostorov.
Pierpaolo je že kot mlad deček sanjal, da bo nekoč obnovil staro župnišče, po katerem so se otroci radi potikali, čeprav je bilo to zaradi slabe kondicije konstrukcije prepovedano. Po nekaj desetletjih je svoje sanje tudi uresničil. Župnišče je bilo v resnično slabem stanju, streha je bila porušena, tla dotrajana. Njegova namera po prenovi se je začela uresničevati leta 2008, ko je po dolgem iskanju naletel na brata Sandyja in Mirana Canteja iz zamejstva, ki sta se ukvarjala s prenovo starih kraških hiš. Skupaj z Andrejem Lozejem iz Komna je četverica zavihala rokave in se lotila dela.
V prvem letu in pol so izdelali streho, medetažno ploščo nadstropja in izkopali tla. Za hidroizolacijo so uporabili kar zdrobljeno kamenje, ki omogoča odtekanje vode. Kamnita tla jim je uspelo ohraniti. V nadaljnjih letih je Pierpaolo moral nadaljevati sam, ob pomoči nekaterih lokalnih mojstrov. Ves ta čas pa je ostal zvest ideji o ponovni uporabi materialov.
Sam je namreč že dolga leta zbiral različne stare tramove, kamne in drug konstrukcijski material ter starine, vse z namenom, da z njim nekoč obnovi staro župnišče. Tako je kolesaril po okolici in kjerkoli je naletel na gradbišče oziroma delavce, ki so podirali star objekt, se je pozanimal, če bi mu lahko, ob plačilu, odstopili stare tramove, škorce, špirovce, vrata itd.
Pierpaolo se je najprej lotil obnove hiše svojega pradedka Albina Štreklja, ki je tik ob župnišču, v naslednjem koraku pa je obnovil še staro župnišče. Tržačan je sicer dolga leta delal v bančništvu, med prenovo župnišča pa se je izučil mnogih ročnih spretnosti. Tudi apnen omet v lični kopalnici je njegovo delo, nanašanja po starih načelih pa se je izučil na tečaju v Benetkah.
Ni pa bil dosleden le pri konstrukciji in prenovi hiše, pri čemer je uporabil predvsem stare materiale in se izognil kakršnikoli plastiki oziroma betonu. Hiša namreč kar kopni od starin, ki jih je zbral skozi vsa ta leta. Nekaj posebnega je tako plošča v kopalnici, ki jo je dobil od prijatelja, ko je ta obnavljal nekdanji ‘kupleraj’ v Trstu. Kot pravi v šali, je s tem uravnotežil ‘sacro in profano’ (op. sveto in posvetno).
Dnevni prostor krasijo sto let stari stoli iz kinodvorane v Trstu, med obnovo pa je pod njihovimi sedali našel celo stare žvečilne gumije, in jih, zavoljo pristnosti, pustil. Jedilno mizo je dobil od prijatelja, ki so jo med drugo svetovno vojno izdelali italijanski vojaki, nato pa je bil dolga leta v mesnici. V veži na stropu naletimo na stara vrata, ki so jih v vasi Betanje uporabljali za hranjenje gnoja, danes pa se lastnik z njimi poklanja spominu na slovitega Jožeta Plečnika. Tovrsten motiv vrat na stropu je namreč povzel po Plečnikovi hiši v Ljubljani.
Za svoje delo in trud je prejel več priznanj, tudi priznanje Šole prenove za dosledno in uspešno ohranjanje arhitekturne dediščine. »Vse, kar sem storil, je iz globokega spoštovanja, ne samo do moje družine, ampak do vseh ljudi, ki so živeli v tej vasi, kjer je bilo življenje zelo težko,« s ponosom pove Pierpaolo.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Sponzorirana vsebina
