Bolj koristnega materiala, kot je les, ne poznamo. V obliki dreves in gozda nas zalaga s kisikom in rešuje pred škodljivim CO2. Nato pa nam posekan in obdelan služi še v obliki izdelkov, pohištva, hiš, ostrešij, mostov, kuhinjskih pripomočkov… Brez lesa enostavno ne gre in tokrat ga bomo podrobneje predstavili, predelanega v lesena okna in vrata.
»V Sloveniji za izdelavo lesenih oken in vrat najpogosteje uporabljamo tri lesne vrste. To so smreka, macesen in pa hrast. Več kot 80 odstotkov oken se proizvede iz smreke, pri čemer je razlogov več, od tega, da je to lokalen, dobavljiv material, ki raste v naših gozdovih. Je izredno dobro izolativen material z nizko gostoto in se ga da zelo enostavno obdelovati. Drugi najbolj pogost material je macesen. Ljudje se odločajo zanj, kadar želijo bolj rdečkasto barvo lesa, izrazite so letnice, bolj je poudarjena struktura. Hrast je tudi visoko cenjen les. Predvsem ga odlikujejo njegova visoka stabilnost, trdnost in lepota. Nemalokrat se usklajuje z notranjim interierjem,« opisuje Barbara Šubic, vodja razvoja v stavbnem pohištvu in opozarja, da sta pri oknih in vratih poleg ustrezne izbire lesa pomembna tudi njegova pravilna površinska obdelava in vgradnja.
Zaščita pred vlago
Največji sovražnik lesa je vlaga, zato ga moramo po eni strani ali zelo dobro zaščititi, da vlaga v njega ne prehaja, oziroma mu po drugi strani omogočiti, da vlaga v njega prehaja neovirano in tudi izhaja iz njega. Zato uporabljamo tankoslojne in debeloslojne lazure, ki les zaščitijo pred vstopom vlage. Hkrati ga zaščitijo tudi pred glivami in trohnobo.
Lazure so lahko zelo svetle ali zelo temne, ki so nekoliko bolj odporne na UV svetlobo, že dolgo časa pa ne velja več, da bi lesena okna ali vrata morali z njimi premazovati na nekaj let. »Trenutno je kvaliteta površinske zaščite tako visoka, da okna 30, 40 let ne rabijo ponovnega nanosa,« zagotavlja Barbara Šubic.
Če se odločimo za bolj naravni videz lesa, za katerega je značilna siva patina, pa namesto lazur uporabljamo zaščito z olji in voski, ki pa jih je treba nanašati pogosteje. »Ker dež izpira olja iz površin, je oljene površine potrebno obnavljat, v povprečju dvakrat letno. Medtem ko voske nanašamo bolj globoko v sam les, zato je potrebna obnova voskov nekako na 5 do 7 let,« svetuje strokovnjakinja.
Uporabimo slovenski les
Ker je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi in bogata z lesom in ker s predelavo lesa potrošimo veliko manj energije kot s predelavo drugih materialov (ugoden vpliv na okolje) je pomembno, da se v lesarski industriji uporabi čim več lesa slovenskega izvora.
Poznavalec izdelave lesenih vrat Alojz Selišnik, univ. dipl. ing. les., na primer pove, da les kupujejo pri kmetih ali lesnih trgovcih v okolici in ga pripeljejo na lastno žago. »Tam ga razžagamo, posušimo, zdecimiramo, pohoblamo in zlepimo v končne polizdelke, ki jih potem skladiščimo in hkrati kondicioniramo v skladišču, da se les umiri in da napetosti v njem izginejo.«
Polizdelke izdelujejo iz lesa smreke, hrasta, macesna, jesena, jelše, češnje in oreha, končni izdelki pa nastanejo v zelo različnih oblikah, kot so gladka vrata, vrata na polnila, podeželska, moderna vrata … Izdelajo lahko tudi vrata, ki so vkomponirana v steno in skupaj z njo predstavljajo na videz neločljivo celoto.
»Vrata morajo biti narejena tako, da so v ponos mizarju in kupcu in morajo pomeniti dejansko prehod, ko v gradbeni fazi hiša z montažo vrat postane dom. Mi sledimo tudi tradiciji naših očetov, očeta in starega očeta, sam sem že tretja generacija mizarjev v hiši. Spoštujemo tradicijo, spoštujemo delo naših prednikov. In seveda se trudimo, da delamo vrata, kot jih je delal že naš stari ata,« ponosno zaključuje Selišnik.
Prispevek je nastal v sodelovanju z Javno agencijo Spirit Slovenija in s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.
Fotografije: M Sora
