Ko sta Žiga in Jerneja Janež prvič obiskala mansardo na Igu, sta bila očarana. "Že ko sva bila na prvem ogledu, sva v prostoru začutila neko energijo, ki nama je bila zelo všeč; vedela sva, da morava mansardo kupiti," nam odločitev o nakupu oriše Žiga. A pot do urejenega bivalnega prostora je bila dolga: ko sta po dvoletnem bivanju v njej začela opažati vlago, sta se odločila za celovito prenovo. Medtem, ko sta mansardo za dva meseca prepustila obrtnikom, sta velikodušno odprla vrata tudi naši ekipi, ki je skrbno zabeležila vsak korak prenove.
V mansardo sta bila z družino vseljena dobri dve leti, preden sta se Žiga in Jerneja odločila za celovito prenovo. Z načrti in idejami sta se obrnila na arhitektko Tino Okoren, ki je v temni mansardi z nizkimi stropovi prepoznala njen potencial. “Ko sem prišla v stanovanje, sem opazila, da je zelo temna. Izolacija ni bila ustrezna, tako da s se na vogalih že pojavljale sledi vlage. Tudi postavitev ni bila primerna za štiričlansko družino. Tako da smo se najprej odločili, da bomo odprli strop do slemena, da bomo lege in škarje pustili vidne in tako vizualno popestrili prostor,” začne arhitektka.
Stanovanje pred prenovo z vidnimi sledmi vlage na stropu
Prenova je bila intenzivna, a skrbno načrtovana. Družina se je za dva meseca preselila v hišo babice in dedka, svoje stvari pa začasno pospravila v najeti kontejner. S pomočjo detajlnih izrisov arhitekte je bilo lažje določiti ne le časovnico del, pač pa tudi zelo natančno oceniti stroške. “V bistvu sta bila presenečena. Z najemom arhitekta prihraniš čas in denar, hkrati pa dobiš dobro idejo, ki je seveda osnova,” pove arhitektka. Seveda pa – kot je pri prenovah značilno – ni šlo brez težav. “Ko smo začeli rušiti, so problemi kar skakali izza sten,” se spominja Žiga. “Puščala je streha, izolacija je bila zelo pomanjkljiva, pa še kakšno težavo bi lahko našteli.”
Ključni del prenove je bilo skrbno načrtovanje. Načrti: TO arhitektura
Preberite še: Spremljamo dvomesečno prenovo mansarde na Igu: 2. del
Zdravje kot prioriteta
Poleg funkcionalne prilagoditve tlorisa, kamor je spadala premestitev neugodno postavljene kuhinje in adaptacija dveh neenakomerno velikih in temnih otroških sob, je bila najpomembnejša želja para zdravje njihovega bivalnega prostora. S prihodom novorojenčka namreč nista želela bivati v vlažnih, temnih in temperaturno neugodnih prostorih. Zato sta se odločila celotno mansardo izolirati z izolacijo ECOSE podjetja Knauf Insulation.
Da bi prihranil na stroških, se je lastnik lotil polaganja izolacije kar sam. Strokovnjaka Domna Ivanška iz podjetja Knauf Insulation smo povprašali, na kaj je potrebno biti pozoren pri polaganju. “Zelo pomembno je, da je nameščanje toplotne izolacije kontinuirano,” razloži. “Torej, da med posameznimi kosi izolacije ni večjih rež; da je izolacija nameščena v čim bolj enakomerni debelini in da je varno fiksirana na svojo pozicijo,” razloži. Priporoča se debelina izolacije med 23 in 30 cm, ki je tudi minimalna zahtevana debelina za pridobitev subvencije Eko sklada. Po namestitvi izolacije pa je potrebno posebno pozornost namestiti tudi pravilni vgradnji ustreznih in kakovostnih folij in tesnilnih sredstev za kontrolo prehoda vodne pare iz bivalnih prostorov v konstrukcijo.
Naravna toplotna izolacija s seboj prinese številne prednosti:
- izolacija Ecose je izdelan iz naravnih vlaken, kar je zagotovilo za zdravo bivalno okolje in boljšo kvaliteto zraka v prostoru. To je posebej pomembno pri bolj občutljivih prebivalcih, kot so otroci in starejši ter ljudje s kroničnimi boleznimi;
- stene so pozimi manj hladne, poleti pa manj vroče, s pravilno položeno izolacijo pa se izognemo tudi večjim temperaturnim nihanjem v notranjosti, hkrati pa si zagotovimo manjšo porabo energije in nižje stroške ogrevanja;
- s preprečevanjem toplotnih mostov se prepreči pojav plesni;
- s pravilno vgradnjo paroprepustne folije se zavaruje zdravje strešne konstrukcije, s tem pa podaljša njena življenjska doba;
- zagotovi se zrakotesnost ovoja stavbe in s tem dodatne energijske prihranke;
- kot pika na i pa se mansardo še zvočno izolira, s čimer bivanjski prostor obvarujemo pred hrupom iz okolice.
Strošek celotne prenove – brez adaptacije kopalnice in spalnice, ki na prenovo še čakata – je ocenjen na 40 tisoč evrov. Naslednji teden bomo spremljali naravno osvetlitev in opremo mansarde in izvedeli, kateri kotiček mansarde je družini zdaj najljubši.
Arhitektura: TO arhitektura, Tina Okoren, mag. inž. arh.
Fotografije: Lara Romih, Ambienti
