Pikiriki svet je svet pisanih in igrivih likov, ki tudi v svet odraslih vnašajo radost in pričarajo kanček čarovnije. Pisana morska in gozdna bitja ter podobe čudovitih mušnic in drobcenih mišk. Pikiriki, ki je delo spretnih rok in brezmejne domišljije oblikovalke Teodore Hekič, je vse to in še več.
Navihani in igrivi. Pisani in radoživi. Vse to so liki znamke Pikiriki, za katero stoji oblikovalka Teodora Hekič. Vzgojiteljica predšolskih otrok sama sebe opiše kot večnega otroka po duši in srcu, ki upa, da ga radoživost, navihanost in radovednost nikoli ne bodo zapustile. To združuje tudi njena znamka Pikiriki, ki se ji z vsem srcem in časom posveča že zadnjih 9 let. Od jutra do večera. In v tem neznansko uživa.
Naravni materiali, kot je volna, jo privlačijo že od nekdaj, k čemur verjetno prispeva tudi dejstvo, da je med kvačkanjem in pletenjem rada opazovala svojo mami in babico. Pred več kot desetimi leti se je odločila, da se v rokovanju z volno preizkusi tudi sama. Kupila je česano volno in se izučila tehnike mokrega polstenja – ob tem volno s pomočjo vroče vode, mila in drgnjenja spremenimo v klobučevino ter posredno v želeno obliko. Za začetek je izdelovala pretežno kroglice, ki jih je povezala v kolekcijo nakita Bubbly, sčasoma pa jih je umestila tudi na svoje kape, trakove in šale. Zadnje čase pa jo vse bolj privlači oblikovanje drobnih bitij in podob narave.
»V zadnjih treh letih pa me je z vso silo povleklo v tehniko suhega polstenja. Tu pa volno zabadamo s posebnimi iglami toliko časa, da pridemo do želene oblike, figurice. Bilo je malo pred božičem in nastala je prva broška srnica, ki je kmalu postala produkt leta,« pove Teodora, ki se ji je sprva zdelo kar malce neverjetno, da lahko iz preproste volne nastanejo tako resnične podobe živali.
Omenjena srnica je bila le začetek. Kmalu je začela prejemati sporočila strank z idejami za izdelavo še drugih živalskih likov. Danes jo pogosto prosijo tudi, da iz volne izdela podobe njihovih hišnih ljubljenčkov. Do zdaj je izdelala že portret psa in mačke. Tako je od polstenih kroglic prešla k motivom iz narave, s katerih danes ustvarja prekrasne broške in figurice:
»Največji navdih mi predstavlja narava, predvsem gozd in morje, ter potovanja. Vse živali imajo nek pomen in nobena ne nastane kar tako, iz dolgčasa. Srnice so nastale, ker so pozimi vsako noč hrustale pridelke z mojega vrta. V gozdu sem naletela na jazbece in lisičko s petimi malimi lisičkami. Na potovanju sem srečala tukane, lenivce in plavala z mogočnim kitovcem. Vsako jesen me obišče tudi družinica ježkov. Popolnoma logično mi je bilo, da jih upodobim na svoj način.«
Postopek izdelave je vse prej kot preprost. Drobne živalce so namreč izpiljene do zadnje podrobnosti. A tovrstno ustvarjanje je precej fizično izčrpajoče. Ob ponavljajočem se zbadanju z iglo si ustvarjalka vsako uro vzame nekaj minut premora. Za malo figurico v povprečju porabi od ure do dve, za večje pa tudi do šest ur intenzivnega dela. Zato pa je končni rezultat še toliko bolj navdihujoč. Pred časom je tako Teodora navdušila z vrsto prekrasnih pletenih venčkov, ki jih krasijo njene simpatične figurice.
»Venčke na nek lep, svoj način že od nekdaj plete moja mami ‒ najverjetneje našo hišo krasi več kot 10 venčkov, ki so obešeni vsepovsod ‒ in velikokrat sva skupaj nabirali material. Potem pa so moje oči postajale čedalje bolj odprte, v gozdu sem vsak dan naletela na eno novo rastlino, ki je bila potencial za čudovit venček. Nastajati so začeli povsem moji venčki, sploh ko sem jim dodala miško ali pa npr. simpatične ježke,« pojasni ustvarjalka, ki jo skrivno življenje gozdnih živalic in magični svet gozdnih rastlin ter zelišč privlačita že od nekdaj.
Venčki so v celoti izdelani iz naravnih materialov, nekaj rastlin pa Teodora z ljubeznijo vzgoji kar na svojem vrtu. Obroč je ročno spleten, krasi pa ga ljubka živalca ali kak drug dodatek, ki vsemu skupaj vdahne še nekaj igrivosti. Z njimi lahko popestrite vhodna vrata, mizo ali notranje pohištvo, kot pove Teodora, pa si jih nekateri obesijo tudi kar na steno ali na notranja vrata, da jih lahko občudujejo cele dneve. So tudi prekrasno darilo, ki riše nasmehe na obraz. Namenjeni so vsem, ki imajo doma radi košček narave. Nekaj lepega, kar poboža dušo.
Kot prava perfekcionistka ustvarjalka rada pove, da se najtežje zadovolji z mislijo, da je izdelek končan, saj je prepričana, da je lahko vsak dan boljši. Vsaka živalca je samosvoja, s prav posebnim značajem. Izdelana je ročno, brez kakršnihkoli bližnjic. Kot pove Teodora, je vsem tistim, ki ne poznajo polstenja, težko pojasniti vrednost izdelka, v katerega je bilo vloženega ure in ure dela. Tu ni bližnjic. Ni modelov, strojčkov ali kalupov. Prav zato razmišlja, da bi v prihodnje tudi na sejmih ljudem poskušala prikazati postopek nastajanja figuric in brošk ter jih s tem ozaveščala o pomenu ročnega dela in vloženega truda.
