Pa smo spet pri prenovi podstrehe družinske hiše. Mlad fant Erazem, ki se je vrnil iz tujine, je želel po vrnitvi v domovino zaživeti samostojno življenje. Cene nepremičnin so medtem, ko je bil na tujem, še dodatno poskočile in edina smiselna rešitev je bila ureditev podstrehe v družinski hiši, ki je bila do tedaj bolj ali manj ropotarnica. Hiša, zgrajena konec 80. let, je bila že tako ali tako potrebna določenih osvežitev. Streho je bilo treba zamenjati, za starša, ki sta že v pokoju in večino časa preživljata na vikendu, pa bi bil to kar velik strošek. Tako je bila ideja, da se denar, namenjen za začetek samostojnega življenja, vloži v družinski dom, s čimer ubijeta dve muhi na en mah.
Erazem je dolgo razmišljal, kako se lotiti zadeve, drzna ideja, da se požarna plošča odstrani in namesto nje naredi steklen strop, pa je prišla na dan ob obisku prijatelja in njegovega kolega arhitekta Branka Burnača. Erazmu se je zdela ideja nadvse zanimiva in odločitev je padla.
Za izris načrtov in pozneje tudi za ureditev interjerja se je povezal z arhitektko Evo Kalinšek, ki je ta projekt peljala od začetka do konca. Postopek odstranjevanja požarne plošče je bil dolgotrajen, glasen in zelo prašen, pa vendar je končni rezultat tako unikaten, da sta bila trud in skrb poplačana. Osnova za steklen strop je zelo močna jeklena konstrukcija, na katero so položili pohodne plošče iz kaljenega stekla. Steklen strop je zdaj ena od glavnih značilnosti tega stanovanja za mlad par.
Tloris je organiziran preprosto. V spodnjem delu stanovanja je velik dnevnobivalni prostor, ki vključuje kuhinjo in jedilnico. V tem prostoru najprej opazimo lep kamnit kamin. Njegov dimnik se dviguje do stropa in naprej v naslednje nadstropje. To je zaradi steklenega stropa takoj vidno in daje prostoru pridih mogočnosti. Prostor se dobesedno kopa v svetlobi, saj dodatna osvetlitev prihaja od zgoraj. V mansardi je kar devet strešnih oken, ki skozi steklen strop pošiljajo svetlobo tudi v dnevnobivalni prostor. V pritličju so še spalnica, kopalnica in manjša vstopna veža, ki pa je brez vrat, zato sicer majhen prostor deluje zelo zračno. K zračnosti pripomorejo tudi z LED-lučkami osvetljene konzolne (lebdeče) lesene stopnice, ki vodijo v nadstropje, razdeljeno na dva dela. Na eni strani je prostorna domača pisarna, saj oba z dekletom veliko delata od doma. Tu so izkoristili vsak centimeter za dodatne shranjevalne površine, ki so skrite pod tramovi. Na drugi strani podstrehe pa je že omenjeni steklen strop oziroma galerija s prehodom na balkonsko nišo, od koder se odpirajo prečudoviti pogledi v okolico. Menda je to lastnikov najljubši kotiček z najlepšimi sončnimi zahodi.
Erazmove želje so bile, da bi v interjerju prevladovali naravni materiali (kamen, les in kovina), medtem ko steklo deluje kot protiutež. Tudi barvna paleta je dokaj preprosta, in sicer bela, črna in rjava. Edini malo drznejši barvni poudarek je velika turkizno-modra sedežna garnitura v dnevni sobi. Črna barva je kot neka stalnica, ki se vije po vseh prostorih v pritličju. Najprej se pojavi na pultu in ozadju kuhinje, kjer je arhitektka uporabila črn tehnični kamen z zlatimi žilami, ki dodajo ščepec glamurja. Črni so tudi jedilni stoli, sanitarna keramika v kopalnici in stilizirana drevesa na drsnih vratih garderobne sobe v spalnici.
Posebna pozornost je bila namenjena osvetlitvi. Tako so ob jeklenih tramovih, ki nosijo stekleno galerijo, nameščene LED-lučke, ki ob večerih naredijo zares prijeten ambient in še dodatno poudarijo steklen strop. Z LED-lučkami so osvetljene tudi lebdeče stopnice in lebdeča postelja v spalnici. Stanovanje ima pametno inštalacijo in tako se lahko plinski kamin, luči in senčila upravljajo na besedni ukaz ali na daljavo prek pametnega telefona.
- Površina: 130 m2
- Projektiranje in interjer: Eva Koncept
Fotografije: Manca Bajželj
