Tržačan, ki v Sloveniji dela že 20 let, je svoje slovensko gnezdo uredil v bloku iz 60. let. Stanovanje je prenovljeno z velikim posluhom za vse tisto, kar je bilo v preteklosti narejeno kakovostno. V osnovi delavsko bivališče pa je dobilo bolj eleganten meščanski videz tudi zaradi premišljene izbire barvne palete.
Obnovo je vodil arhitekt Bor Pungerčič, ki si je, glede na to, da v stanovanju ni otrok, lahko privoščil nekaj več specifik in svobode. Posebna reorganizacija tlorisa ni bila potrebna, saj je ta že zelo dobro zasnovan, je pa poskušal ujeti staromeščanski videz, kar je bila želja naročnika.
»Tloris je res zelo kakovostno zasnovan, ker ima ločen javni del s kuhinjo, dnevno sobo, vežo in ločen zasebni del – dve spalnici in kopalnico. Obenem je pa prehoden. To pomeni iz veže imamo vstop in v kuhinjo in v dnevno sobo in potem dalje iz kuhinje v eno spalnico, iz dnevne sobe v hodnik in v bistvu nastane tak krožni tok, ki omogoča bolj svobodno prehajanje po stanovanju. Nobenih slepih rokavov ni. In daje neko lahkost in svobodo temu prostoru,« pravi Pungerčič.
V stanovanju se čuti individualni okus lastnika. Gospod skrbno izbira predmete, ki jih prinese v svoj dom. Poleg slik, dekorativnih in osebnih predmetov, ki poskrbijo za občutek topline in ugodja, je potrebno omeniti posamezne kose pohištva. Nekaj kosov je starih, podedovanih, medte ko so kuhinja, garderobne omare v spalnici, knjižne police in stranska mizica v dnevni sobi narejeni po meri. Določeni kosi, kot recimo komodi v dnevni sobi in spalnici ter nočni omarici, so iz orehovega lesa. Izdelani so brez vijakov, brez lepil ter premazani z voskom. Gre za pohištvo slovenske izdelave in z dizajnom, ki močno spominja na 70. leta.
Stanovanje prijetno preseneti tudi z obilico naravne svetlobe, saj so okna precej velika. Vso stavbno pohištvo v stanovanju, tako okna kot notranja vrata, je bilo obnovljeno. Okna so na zunanji strani dobila termopan stekla in sedaj funkcionirajo enako dobro oziroma bolje kot če bi vgradili nova. V vrata so vgradili stekla. S tem so dosegli še več zračnosti ter se še dodatno približali slogu opremljanja 70. let.
Barvna shema v stanovanju je še ena od stvari, ki jih ne gre prezreti. Izjemna je zaradi samega izbora barv ter razporeditve posameznih ploskev.
»To je staro delavsko stanovanje. Če bi vse naredili v beli barvi, bi nekako tudi star duh tega ostal v prostoru. Namenoma smo izbrali bolj globoke, temne barve, da smo malo dvignili podobo tega stanovanja. Recimo v kuhinji je ena stena v modri, ker temne barve nekako stopajo nazaj v pogledu. In potem prostor deluje večji v eno smer,« pojasnjuje Pungerčič in dodaja, da so v dnevni sobi prepleskali dve steni v zeleno barvo, ki prav tako stopa nazaj, ker manj žari, spalnico so zopet popestrili s pomirjujočo modro barvo, za še enega od prostorov – ta bo v prihodnje najverjetneje soba za goste – pa so izbrali roza, ki ustvarja bolj toplo, mehko atmosfero.
Lastnik in arhitekt sta se nenazadnje strinjala, da je potrebno vse, kar je starega in kakovostnega, nujno ohraniti in ne le zamenjati z novim. V veži, stranišču, kopalnici in shrambi je bil sicer originalno terazzo tlak, ki pa je bil žal preveč uničen, da bi ga lahko obnovili, zato so čezenj položili keramiko. Parket so zamenjali z enakim, kupljenim iz druge roke, izrecna želja lastnika pa je bila, da škripa pod nogami, saj ima takšen svoj poseben šarm.
»Ljudje pri prenovah pogosto naredijo to napako, da vidijo nekaj starega in jim je všeč. In potem grejo to prenavljati in pobrišejo ves ta šarm. Izbrišejo vse to, v kar so se v začetku zaljubili. Najlažje, najhitreje je zmetati vse ven, položiti na novo laminat, dati PVC okna in to je vse narejeno v tednu dni. Ampak se pa s tem izgubi karakter. In tu zdi se mi, da se pri tem stanovanju res vidi, kako je vredno vložit čas, premislek pri projektiranju, pri izvedbi, da se te kakovosti ohranjajo,« zaključuje Pungerčič.
Fotografije: Bor Pungerčič, Mateja Košir
