V Gornjem Gradu sta arhitektka in oblikovalka ob veličastni cerkvi zasnovali bujen in darežljiv zeliščni vrt. Le nekaj korakov stran pa njune rastline zadišijo v novih zgodbah v očarljivi zeliščarnici.
Maja Žerovnik in Amanda Kladnik sta svoje mesto pod soncem poiskali v Gornjem Gradu v Zadrečki dolini. Tam sta ob največji cerkvi na Slovenskem in v dogovoru z župnikom v svoje čudežne roke prevzeli zapuščen travnik, ki sta ga nato v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje uredili tako, da lepo dopolnjuje prostor.
Zasnova vrta je v obliki tradicionalnega garteljca. Ima štiri enote, ki niso kvadrataste, ampak organskih oblik, v središču garteljca pa sta posadili kordo benediko, medtem ko je bil včasih ta prostor namenjen križu ali vrtnicam.
Vrt obsega 600 kvadratnih metrov. Gredice so tematsko razporejene in prikazujejo biotsko raznovrstnost Zgornje Savinjske doline. Del vrta je posvečen medovitim rastlinam, del zeliščem, kakršna so nekoč rasla na garteljcih. Potem sta tam še greda s planinskimi rastlinami in nasad z gozdnim rastlinjem. Posebno mesto ob cerkvi so dobile tudi travniške rastline.
Medoviti vrt zelo rade obiskujejo različne žuželke, med drugim tudi lesne čebele. »To je največja čebela pri nas na Slovenskem. Po navadi se pase samo na muškatni kadulji, ki je zanimivo zelišče. Eterično olje pomaga proti depresiji, deluje kot antidepresiv. Včasih se je pa celo uporablja, da so kakšnemu slabemu vinu popravili okus, ker ima tak muškatni vonj,« pojasni Amanda.
Le lučaj od vrta pa sta zeliščarici in pripovedovalki zgodb v prostorih nekdanje pošte uredili še zeliščarno. Od stare stavbe, ki je bila ena najstarejših hiš v Gornjem Gradu, sta ohranili precej elementov, na primer na tleh so ostale stare ploščice, kamnito steno pa sta samo očistili zadnjega sloja, fiksirali in nastalo je lepo ozadje v prostoru, kjer se pripravlja čaj.
»Kar se lesa tiče, je iz domačega gozda. Ko je bil nazadnje močan vetrolom, je podrlo ogromno hrasta. To se je ohranilo, nekaj časa je les čakal, se dobro osušil in zdaj je prišel prav za opremo,« pojasnita in dodata, da so pri izdelavi pohištva pomagali mojstri iz okolice, celo kovinski stoli so narejeni ročno, lestenci pa so filcani.
Zeliščarna je sestavljena iz dveh prostorov, pri čemer je prvi namenjen čajankam, predavanjem in druženju ob kaminu, drugi pa delavnicam in predelavi zelišč. Gostiteljici čaj postrežeta iz unikatnih skodelic, s katerimi sta obudili tudi lončarsko tradicijo tega kraja, ki je sicer v prvi polovici 20. stoletja ugasnila.
Keramiko je zanju izdala Anja Slapničar, ki je prišla v Gonji Grad, skupaj so izkopale okoliško glino, nato pa jo je umetnica oblikovanja keramike predelala naprej v lepe izdelke.
»Ko piješ čaj iz te temne skodelice, barve ne vidiš več. Lahko se skoncentriraš na otip, da te šalčka segreje, na vonj, okus. Tako, da se malo sprostiš ob eni skodelici čaja,« zaključuje Maja.
Fotografije: Arhiv Babave, Mateja Košir
