Prav tako kot hiše in stanovanja so za naše bivalno okolje, kakršnega predstavljamo v Ambientih, pomembni tudi vrtovi. Odpiramo vrata zasebnih vrtov, ki izstopajo po velikosti ali majhnosti, po bogatih zasaditvah, premišljeni, načrtovani urejenosti ali pa spontanih, bujnih zasaditvah. Izbor najlepših vrtov iz preteklih 100 oddaj vam predstavljamo spodaj.
Zagovarjamo strokovni pristop, torej pomoč krajinskih arhitektov ali oblikovalcev vrtov, pri nastanku ali preurejanju vrtov. Tako urejeni vrtovi se od običajnih, ljubiteljskih vrtov ločijo po jasnejši zgradbi, večji uporabnosti in lažjem vzdrževanju. Seveda bodo številni ljubitelji še naprej uživali ob ustvarjanju svojih vrtičkov, po lastnih zamislih in v okviru svojih zmožnosti.
Sožitje tradicionalnega Krasa in sodobnega oblikovanja
Znan je pregovor, da je kovačeva kobila največkrat bosa. A za Boruta Benedejčiča in njegov vrt to ne velja. Ta znani kraški oblikovalec vrtov, ki je svoj sloves utrdil s tremi nagrajenimi vrtovi na londonskih vrtnarskih razstavah, ima doma enkratno zasnovan vrt. Okolico hiše je razdelil na več delov: trata, okrasni vrt in prostor za počitek. Okrasni del vrta sestavljajo peščena greda, barvno usklajene grede in del za druženje z gugalnicami. Izbor rastlin je prilagodil zahtevnim, sušnim razmeram, kakršne prevladujejo na Krasu.
Savinjski vrt z mediteransko mikroklimo
Nada Vreže je blizu Šmarij pri Jelšah s svojim širokim znanjem uredila vrt na zemljišču, kjer sta bila nekoč vinograd in manjši zelenjavni vrt. Proti soncu obrnjeni, položno nagnjeni vrt je zasadila z drevnino in trajnicami. Na prvo mesto je postavila zahteve rastišča in temu prilagodila izbor rastlin. Da je vrt zanimiv skozi vse leto, je posadila tudi veliko vednozelenih grmov, ki jih redno oblikuje z rezjo.
Dom upokojencev, obdan z zelenjem
V oddajah sledimo razvoju oblikovanja vrtov, kar potrjuje tudi naša predstavitev strešnega vrta v Domu upokojencev Grosuplje. Da bi mestne površine kar se da ozelenili, vse pogosteje urejajo zelene strehe. Takšno so pred časom uredili tudi na strehi omenjenega doma, po načrtu oblikovalca vrtov Tomaža Bavdeža. Na njej je združil vrsto iglavcev in okrasnih grmov, dodal jim je moderno oblikovane posode in lomljeni kamen. Zasaditev ob dveh sprehajalnih poteh ob Domu pa je dobrodošla obogatitev okolje za oskrbovance Doma.
Vrt na bregu pod cerkvijo v Piranu se niza na več terasah, ki ponujajo kotičke za posedanje. Ko se obiskovalec vzpenja po strmih in ozkih stopnicah med terasami, si ne more predstavljati, koliko truda so lastniki morali vložiti, da so pozidali vse zidce, tlake in stopnice na tako strmem bregu. Solastnica pa je seveda zaslužna za očarljive prizore s cvetočimi grmi, vzpenjavkami in posodovkami, primernimi za sredozemsko podnebje.
Čeprav urejanje vrtov ni njena stroka, je slikarka Irena Polanec s svojim občutkom za skladnost, barve in lepoto uredila izjemen vrt v Framu. Opisuje ga z besedami: »Ja, meni se zdi, da je vrt kot prazno platno, ki ga moraš naslikati… Skulptura me je zmeraj zanimala in drevesa so tako skulpturalna…«. Dva hektara veliko površino je slikarka ob soprogovi pomoči spremenila v vrt, na katerem prevladujejo drevesa in grmovje, ki so skrbno oblikovani sestavni deli prizorov, kakršne si je zamislila. Slikarka vlaga veliko časa in moči v obrezovanje krošenj, poleg tega pa z veseljem razmnožuje svoje rastline in jih zasaja po vrtu. Skrbi tudi za divje živali, ki prebivajo na vrtu.
Umetniški vrt v Vnanjih Goricah
Na marsikaterem vrtu najdemo dodatke v obliki skulptur iz različnih snovi, od lesa, kamna, betona do kovin. Med takimi artefakti so zelo posebni tisti, ki jih ustvarja Primož Šinkovec na svojem vrtu. Majhen vrt s površino, primerljivo s kvadraturo povprečno velike hiše, je domiselna zgodba, v kateri se prepletajo oblikovana drevesa, trajnice in množica lastnikovih umetnin. Vsaka med njimi je svojska pripoved. Na vrtu ne manjka niti ime njegovega najljubšega glasbenika, pevca Erosa Ramazzottija.
Na vzpetino blizu Idrije smo prišli smo zaradi zanimivega vrta. Hiša stoji na vrhu hribčka, zato ima posest prijazno ime Na Kupčku. Solastnica Saša sicer ni krajinarka, vendar je v svojem načrtu ureditve okolice povsem uskladila značilnosti lege, potrebe družine in dejavnosti na kmetiji. Pod hišo je nastal izviren skalnjak, s stopnicami iz velikih kamnov. Na bregu pod njim se razteza privlačen zeliščni vrt, na katerem poleti diši in brenči. Ni pozabila niti na majhen zelenjavni vrt, na katerem si gostje lahko naberejo sveže vrtnine in zelišča.
Na vrtu v Budanjah v Vipavski dolini so številne dišeče vrtnice v družbi mnogih trajnic in okrasnih grmov ter drevesc. Vrt ni velik, zato ima lastnica vselej škarje v roki in z rezjo prilagaja velikost rastlin prostoru na vrtu. Ima zelene prste, kar se pozna tudi pri številu sadik, ki jih podarja znancem, prav tako pa zna oblikovati čudovite šopke iz cvetja in listja na svojem vrtu.
Delo na vrtu je nesporno najbolj priljubljeno opravilo med preživljanjem prostega časa. Resda se vrtnarjenju posveča več žensk kot moških, a večina ima pri tem delu tudi moško roko za pomoč. Tako nas vrtovi povezujejo, nas ohranjajo zdrave in polne upanja ter notranje bogatijo.
