Oskar Kogoj: Dom je galerija našega življenja

V dom spada vse tisto, kar nas obkroža, naša doživetja, fotografije, naši otroci, koščki dediščine. Tudi umetniška dela, ki jih lahko kupimo ali izdelamo sami. Zelo pomembno pa je, da dom opremimo s stvarmi, ki nas osrečujejo, je prepričan Oskar Kogoj. »To potem da bogastvo stanovanju in tako nastane dom, ki je galerija našega življenja,« poudarja umetnik.

Kogoj kot velik raziskovalec življenja pobliže razkrije tudi, kako Slovenci dojemamo dom. »Ker so v njem tudi duhovne korenine, se Slovenci težko ločimo od svojega doma. Celo kadar nam je zelo težko. Če pa odidemo, potem se tudi vrnemo. V slovenskem domu je ključno spoznanje, do katerega so prišli že naši predniki, da če se poglabljamo vase, potem ni treba, da človek drvi po celem svetu, temveč je najbolj srečen, če se lahko poglablja vase doma. Bistvo je, da je človek doma srečen. In ko je srečen, že izpolnjuje del svojega poslanstva na Zemlji.«

Nekoč kokošnjak, danes hiša

Oskarjev dom je nastal na domačiji njegovega nonota in očeta v Mirnu, čudovitem naselju, ki leži ob reki Vipavi. »Tu, kjer je zdaj naša hiša, sta bila nekoč štala in kokošnjak, zgoraj pa seno. Potem sem prostore najprej predelal v studio, ko pa sem se poročil, sem stavbo preoblikoval v stanovanje, da je nastal dom in so naši otroci lepo zrasli gor.«

S cestne strani pročelje hiše družine Kogoj zaznamuje portal z zlatimi vrati, ki so bila nekoč rdeče barve. »Ljubil sem rdečo barvo. Potem ko je prišla v moje življenje žena Tatjana, je nastalo zlato obdobje. Tudi zato, ker smo spoznali Sai Babo, ki je porodil iz sebe zlato jajce; nenavadna stvar za človeka, a za avatarja normalna,« pripoveduje oblikovalec in pojasni, zakaj je oblika jajca tako posebna. »Danes marsikdo ne pozna casite, tako imenovane prahišice iz kamna, kakršne najdemo po vsem svetu. Kamnite hišice so v obliki jajca, ki je najbolj popolna oblika na svetu. Casita sicer pomeni ‘tukaj, usedi se dol‘. Pri casiti se povsod pojavi ista stvar: lipa, kamni posameznikov, ogenj na sredini.«

Skozi zlata vrata v zeleni svet

Ko stopimo skozi zlata vrata, pridemo na nadkrito dvorišče, ki je kot slikovita avla z navdihujočimi stenskimi poslikavami in umetninami. Ta prostor se smelo spogleduje s čudovitim vrtom. Levo od dvorišča je stopnišče, ki so ga Kogojevi zasnovali sami. Tudi kamen je Oskar položil sam. »Moj prvi dizajn iz Benetk, kjer sem študiral industrijsko oblikovanje in tudi prefabricirano arhitekturo, je bilo prav stopnišče. Stopnice so zelo pomembne v arhitekturi. Če znaš izdelati dobro stopnišče, si lahko tudi dober arhitekt.«

Stopnice vodijo v dom družine Kogoj, v katerem je malodane vsak element nastal pod Oskarjevo taktirko. Kuhinjske omarice imajo namesto ročajev luknjice, izrezane pod kotom za preprosto odpiranje. Osupljiva so tudi tla v domu, ki so izdelana iz okamnelega lesa in dragocenega oniksa, ki ga je Oskarjev prijatelj kamnosek dal prepeljati iz Grčije. »Naročil je velik blok oniksa, poslali pa so mu kamne. Iz tistih kamnov ni mogel napraviti ničesar, zato mi jih je poklonil. Jaz sem jih razžagal, položil, zbrusil in spoliral, tako so nastala tla v hiši,« pripoveduje Oskar.

V jedilnici je markanten kamin, ki je nastal po idejni zasnovi Kogoja. Tudi miza in stoli so njegov dizajn.

Studio ob vrtu

V pritličju je studio oblikovalca, ki je povezan z vrtom. Tam Kogojeve ideje dobivajo obliko. »Namesto da bi napisal knjigo, izdelam predmet. To je moj princip. Velikokrat se ukvarjam s starimi stvarmi, ker jih hočem razumeti. Če imam v rokah staro etruščansko posodo, ki je stara 3000 let, moram razumeti, zakaj so jo tako naredili, zakaj je tako perfektna, kaj so mislili tisti ljudje. Moram priti noter – in lahko! Z neko vrsto regresije, s posebno tehniko, pridemo v tisto obdobje. Treba je raziskovati, iskati resnico. Brez dela ni nič. Pri spoznavanju resnice je treba tudi osvetliti, kdo je človek, od kod prihaja, kam gre. To je bistvo. Zato je treba pridobivati različna znanja – duhovno, tehnično, inovacijsko … Kdor ima znanje, temu je treba verjeti in ga podpreti,« zagotavlja umetnik.

Galerija v hiši Oskarjeve mame

Nedaleč stran od domovanja Kogojevih je rojstna hiša Oskarjeve matere. Po drugi svetovni vojni je bila stavba nacionalizirana, pozneje jo je umetnik odkupil in obnovil. Danes je v njej prodajno-razstavna galerija s številnimi umetniškimi predmeti in figurami, ki izžarevajo Kogojevo ljubezen do narave, ter z manjšo stalno zbirko izdelkov, ki jih je oblikovalec zasnoval za industrijo.

Umetnik spregovori o umetniških izdelkih, ki navdušijo z globoko sporočilnostjo: »Moje delovanje ‘Natura Design‘ v slovenščini pomeni ‘narava oblikuje‘. Že sama beseda narava izvira iz sanskrta: nara je sestavljena iz na – k nam – in Ra, ki je bog sonca. Če vse skupaj združimo, dobimo božanskost, narava je Bog, oblika pa je energija. Predmet izžareva, če je bila vanj dana prava energija. Seveda pa mora biti izdelek mojstrovina. Če stvar ni do potankosti proučena in mojstrsko oblikovana, je ljudje preprosto ne bodo kupovali.«

V nadstropju galerije je edinstvena soba, razstavna dvorana, v kateri marsikomu zastane dih. Tam so stenske poslikave Iva Kisovca, ki izžarevajo posebno energijo, izjemna je tudi mistična upodobitev na stropu, ki jo je slikar pričaral s prahom iz poldragih kamnov.

Iskanje resnice in ohranjanje slovenskih vrednot

Na vprašanje, kako kakovostno izkoristiti čas, ki nam je dan na Zemlji, Oskar Kogoj, ki vseskozi poudarja, da se vse začne že pri družini in domu, odgovori: »Z iskanjem resnice, pravilnim delovanjem, razvojem ljubezni do vseh bitij, mirom, nenasiljem. To je Sveto pismo, strnjeno v pet točk. Človeka ne sme biti strah. In prizadevati si moramo, da ohranimo slovenske vrednote, ni nam treba iskati drugih.«

Fotografije: Ambienti, Galerija Oskar Kogoj, Jasna Marin