Visoko nad Dravogradom smo obiskali hišo, ki je bila nekoč temačna, z majhnimi okni in brez balkona. Danes jo krasijo veličasten prizidek in privlačni prostori, opremljeni z različnimi vrstami lesa.
Na Goriškem Vrhu na Koroškem je čudovita hiša s sodobnim prizidkom in nebeško lepim razgledom. Njena lastnika sta sicer živela v hiši v Dravogradu in nista nikoli resno razmišljala o tem, da bi imela vikend v hribih. Nekega dne pa sta prejela povabilo znancev, da jih obiščeta na Goriškem Vrhu. »Ko sva prispela k njim, sva bila očarana nad prelepim razgledom, ki se je razprostiral pred nama. Navdušenje je bilo tako očitno, da naju je znanec opozoril, da se na koncu njihove ulice prodaja ena hiša. Seveda sva takoj odšla pogledat,« pripovedujeta Vida in Jani Pečnik. Hiša, ki je bila naprodaj, sicer ni bila v najboljšem stanju, a ko sta opazovala čudovit razgled, ki se je raztezal po dolini ter kakor na dlani občudovala Pohorje, Uršljo goro, Peco, Karavanke, Julijce in celo Dolomite, sta si rekla, da si želita živeti na tej lokaciji. Tako sta kmalu kupila 130 let staro leseno hišo, ki je bila potrebna obnove.
Okoli hiše na klopco
V prvih dveh letih po nakupu sta lastnika zgolj občasno bivala v objektu ter postopoma spoznavala, kaj si želita in potrebujeta za večje udobje. »Stara hiša ni imela balkona niti terase, kar je bilo moteče. Vsakič, ko sva želela popiti skodelico kave in občudovati razgled, sva morala oditi okoli hiše na klopco. Tako sva dobila idejo, da bi bilo smiselno hišo opremiti z balkonom ali teraso,« razlagata zakonca Pečnik. Povabila sta arhitekta, da jima svetuje, kaj narediti, da bi hiša pridobila novo dimenzijo.
Rušiti ali obnoviti, to je bilo vprašanje
Arhitekt Mark Selan se spominja prvega obiska na slikoviti lokaciji. »Ta objekt je sedel na planoti in kot kakšen smučarski skakalec gledal v dolino z odskočne mize. Razgled me je očaral. Dejstvo pa je bilo, da lastnika po nakupu nista vedela, ali bi star objekt nadomestila z novim ali ga prenovila. Hiša je bila videti zelo dotrajana, vendar ko smo si jo podrobneje ogledali in odstranili nekatere obloge, smo odkrili, da je bila v resnici zelo kakovostno zgrajena. Uporabljana je bila že pred in med 2. svetovno vojno. V tistih časih je bilo ogrevanje na drva, okna so bila majhna, da bi se izgubilo čim manj toplote. Približno četrtina hiše ni imela kleti. Kljub temu je bil objekt pravilno postavljen, zgrajen iz masivnega lesa ter obložen z lesenim opažem. Ko smo odstranili opaž, smo odkrili trdno konstrukcijo, ki se je skozi leta nagnila proti bregu in je potrebovala stabilizacijo. Bila pa je dobro ohranjena, kar je omogočilo prenovo objekta.«
Ideja o balkonu je prerasla v prizidek
Želja lastnikov, da bi hiša dobila balkon, je pri arhitektu prebudila drugačno idejo. Predlagal je izgradnjo sodobnega prizidka, ki omogoča poglede na vse strani. Armirano-betonski prizidek meri 16 x 4,8 metra. Del prizidka je obsežno zastekljen, medtem ko je drugi del odprt in vključuje teraso ob kuhinji. Poleg tega sta pod prizidkom nastali še dva ločeni terasi ‒ ena je povezana z ločenim apartmajem, druga pa s savno in masažnim bazenom. Prav vsi deli prizidka pa ponujajo imeniten razgled.
Medtem ko je hiša dobivala nov prizidek, sta lastnika s pomočjo lokalnih mojstrov poskrbela še za popolno osvežitev stavbnega ovoja. Hiša je imela nekoč leseno kritino, izdelano iz šintlov, a so ti na mestih že propadali, zato so streho prenovili in jo pokrili s sivo aluminijasto kritino. Skladna s streho je tudi elegantna aluminijasta ograja
Fasada je bila oblečena v rjavo oblogo iz smrekovega lesa, pod njo je bil betonski podzidek. S prenovo je hiša dobila svetlejšo podobo. »Za fasadno oblogo smo vzeli sibirski macesen. Pri tem nismo uporabili nobene barve ali premaza, temveč smo ohranili naravni videz lesa. Presenetljivo, les niti po treh letih ni posivel, še vedno je lep, barvit in vzdržljiv,« razlaga Jani.
Spremembe v notranjosti
Na novo je bilo treba zasnovati tudi notranjost hiše, saj so bili stari prostori nefunkcionalno razporejeni. Namesto ene same kopalnice v kleti so zdaj v hiši tri kopalnice, vsaka v svojem nadstropju. V mansardi, kjer sta bili nekoč zgolj dve sobi, so zasnovali svetel predprostor, 3 sobe, opremljene v alpskem slogu, in lepo kopalnico v belo-turkiznih odtenkih.
Pritličje, ki je bilo prej razdeljeno na kuhinjo in dnevni prostor, ima danes manjši hodnik, desno je prostorna kuhinja z jedilnico, levo pa bivalni del. V kuhinjskem prostoru so vgradili steklena vrata z izhodom na pokrito teraso.
V hiši so že imeli masivno pohištvo, ki bi ga bilo škoda zavreči, zato so ga ohranili tudi po obnovi stavbe. »Dotrajana je bila le kuhinja, zato smo zanjo izbrali novo pohištvo v podeželskem slogu,« razlaga Vida in dodaja, da so v kotu ohranili tudi leseno klopco in tja dodali križ, saj je bila to značilnost takšnih hiš v preteklosti.
Prenovljene stopnice in vonj po cemprinu v celotni hiši
Lastnike smo povprašali, katere rešitve v hiši so zahtevale največ napora. »Velik izziv je bilo stopnišče,« se spominja Jani. »Vse smo že prenovili, a za stare stopnice nismo imeli ideje, kako se jih lotiti. Potem je moj prijatelj mizar našel popolno rešitev. Starim stopnicam je uspel dati popolnoma novo podobo, tako sem najbolj ponosen prav na njih.« Nasploh pa je lastnik zelo navdušen nad lesom. »Zelo veliko smo uporabili cemprina, visokogorskega bora, ki smo ga vgradili v šest prostorov v hiši. Cemprin raste na nadmorskih višinah med 1500 in 2300 metri, kar pomeni, da ima izjemno težke pogoje za rast. Raste od 200 do 400 let, preden doseže debelino od 40 do 60 centimetrov. Les cemprina ima številne terapevtske učinke, kot sta zmanjšanje srčnega utripa in povečanje odpornosti organizma, poleg tega izjemno lepo diši in stalno oddaja vonj.«
Vida pa izpostavi še nekaj navdihujočih rešitev v notranjosti. »Največje zadovoljstvo mi je prineslo preoblikovanje dnevne sobe v tri prostore. To vključuje najino spalnico, kopalnico in prehodno sobo s televizorjem, ki nama omogoča dostop do čudovitega prizidka z razgledom.« Druga pomembna rešitev je bila preobrazba prostora v kleti, ki je bil prej napolnjen z orodjem in razno opremo. »Arhitekt je predlagal, da ustvarimo apartmajček v tem prostoru. Za to smo mu izjemno hvaležni,« poudarja lastnica.
Štiri enice
Seveda pa v hiši z razgledom ne moremo zaobiti numerologije. Ker objekt stoji na višini 1111 metrov, je lastnik vsaki od enic dodelil poseben pomen. »Prva enica predstavlja višino, ki nam ponuja fantastičen razgled, druga simbolizira pozitivno energijo, ki jo imamo na tem predelu Goriškega Vrha, Košenjaka in Ojstrice. Tretja enica ponazarja ogromno dragocenega lesa, ki ga imamo okrog in v hiši. Četrta pa predstavlja tukajšnji nebeški mir, za katerega smo neizmerno hvaležni,« sklene Jani Pečnik.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Direktorat za lesarstvo.
Fotografije: Vida Pečnik, Jasna Marin
