V strnjenem naselju v Dragomerju pri Ljubljani se je mlada družina odločila za nakup atrijske hiše, zgrajene v poznih sedemdesetih letih. Gre za kakovostno gradnjo z opečnato fasado v duhu skandinavske arhitekture. Hišo je zgradil in nekoč tu s svojo družino tudi živel arhitekt Franc Kvaternik, ki je tloris hiše dobro premislil.
Seveda pa so se časi in bivanjske navade ter potrebe v tem času precej spremenili, zato je bila temeljitejša prenova neizbežna. Prenovo je vodila arhitektka Tina Hočevar, ki se je tega dela lotila z veliko mero spoštovanja do kakovostne arhitekture. V sodelovanju z naročnico, ki je imela specifične želje, je arhitektka uspela ustvariti sodoben odprt interier, v katerem se prepletajo minimalizem, eleganca, domačnost in posebni elementi.
Da bi dosegli odprt, svetel in fluiden interier, je bilo treba podreti nekaj sten in odpreti ostrešje v spalnih prostorih ter odstraniti vse temne lesene obloge. Od večjih gradbenih del je treba omeniti še celotno menjavo tlakov, napeljav, novo hidroizolacijo hiše in menjavo stavbnega pohištva, da so dobili več steklenih površin in bolj odprt pogled na vrtni del.
Tina Hočevar pravi, da so v hiši našli lepo zeleno leseno omaro z okroglimi ročaji, ki je žal niso mogli ohraniti, je pa služila za inspiracijo pri oblikovanju interierja. Okrogle oblike so namreč zelo blizu naročnici, zato se te ponavljajo skozi celoten interier. Že takoj v vstopni veži se pojavi zaobljena ekstravagantna srebrno lakirana mizica za odlaganje s poudarjenimi okroglimi ročaji. Podobni ročaji se pojavljajo skoraj na vseh omarah v različnih prostorih.
Tloris je organiziran tako, da se prostor v pritličju deli na ‘otroško krilo’ in ‘krilo za starše’. Vmes pa je velik dnevnobivalni prostor s kuhinjo, z jedilnico in velikim dnevnim prostorom, ki ima višino, odprto do ostrešja. Že tako velik prostor s tem dobi še dodatno dimenzijo in eleganco. To poudarja izbor materialov in barv, ki so netipične in lahko bi rekli tudi drzne. Zelena barva je nekakšna stalnica, ki se v različnih odtenkih pojavlja po vsej hiši. Kombinirana je z bordo barvo, pudrasto rožnato in nevtralno srebrno-zlato barvo.
Poleg višine v osrednjem prostoru pade v oči še marmorna obloga kamina, ki je narejena iz enega kosa. Arabescato pink marmor je satiniran, rožnate in zelene žile pa tvorijo privlačen vzorec, ki se tudi barvno sklada z izbrano barvno paleto. Okrogle oblike se pojavljajo na ročajih omare, okrogla je jedilna miza in okroglih oblik so tudi ogledala, pravzaprav celotna stena ogledal, ki je pozicionirana nasproti kuhinje v ozkem prehodu med vstopno vežo in dnevnim prostorom. Ogledala so v treh različnih odtenkih, zaobljeno rezana in v celoto sestavljena v tehniki intarzija. Čeprav je bil proces izdelave te stene izjemno zapleten, je končni učinek izvrsten in deluje skoraj kot umetniška instalacija.
Zanimiv je tudi izbor kuhinjskega otoka, narejenega iz materiala feniks, ki je vrsta ultrapasa z zelo mat in s trpežno površino. Otok ima videz monolitnega elementa, ker je iz enakega materiala narejeno tudi kuhinjsko korito. Je bordo barve (temnejša različica pudrasto rožnate barve), ki je še posebno ljuba lastnici, zato jo je veliko v spalnici. Kontrast tem okroglim oblikam v dnevnem prostoru tvori monolitni kos pohištva, ki se od kamina naprej nadaljuje v klop, namenjeno branju ali počivanju ob kaminu. Blazina klopi je oblečena v žametno blago, ki spominja na estetiko 70. let. Prav tako kot na to obdobje spominja tekstilna talna in stenska obloga stopnic, ki vodijo v zgornje nadstropje do družabnega podstrešnega prostora, ki ga uporabljata predvsem otroka, kadar imata na obisku prijatelje.
Otroško krilo hiše je pozicionirano tako, da imata obe otroški sobi okna, obrnjena v atrij. Do otroških sob se vstopa skozi dolg ozek hodnik, ki je v celoti opremljen z zelenimi omarami, replikami tiste, ki je bila najdena v hiši. Zaradi obilice shranjevalnega prostora v hodniku sta otroški sobi brez garderobnih omar in zaradi tega tudi prostornejši, kot bi bili sicer. Na koncu hodnika je še otroška kopalnica, ki je oblečena v kombinacijo klasičnih svetlo modrih in travnato zelenih ploščic, povzetih po kopalnici iz originalnega stanja hiše.
Spalni del za starše je umeščen na drugi strani hiše, vanj pa se vstopa iz vstopne veže. Velika spalnica je odprta do ostrešja in tako še pridobi na zračnosti. Zaradi višine v tem prostoru si je arhitektka lahko privoščila grandiozno veliko posteljno vzglavje, ki je tapicirano v različne odtenke modro-zelene barve. To veliko vzglavje še dodatno poudari višino in eleganco prostora. Ob spalnici sta še prehod v velik garderobni prostor ter zasebna kopalnica za starše. Kopalnica, ki je odmaknjena v niši, je za stopničko dvignjena od spalnice in obložena z veliko formatno pudrasto rožnato keramiko. V podobni barvi sta tudi transparentna kad koralne barve, ki je postavljena ob oknu v spalnici, in ujemajoči se prostostoječ umivalnik v kopalniški niši. Kopalnica ni velika, vendar zaradi ogledal, v katera so oblečene stene, deluje večja, kot je v resnici. Za ogledali so po vsej steni skrite omarice za kozmetiko. Stena iz ogledal se kot nekakšen paravan začne že v spalnici, v kateri je tik ob kopalnici umeščen lepotilni kotiček za lastnico. Stena iz ogledal se nadaljuje v kopalniški niši in tako se lepotilni kotiček lepo poveže z njo.
- Arhitektura: Tina Hočevar, u. d. i. a.
- Kvadratura: klet 57 m2, pritličje 184 m2, nadstropje 64 m2
- Leto načrtovanja: 2021
- Leto izvedbe: 2024
Fotografije: Mario Zupanov
