Na kakovost bivanja ne vplivata le arhitektura in oprema v ambientu, temveč tudi urejenost okolice. Nekaj kilometrov vzhodno od Ljubljane na 570 metrov visokem hribu, leži vas Veliko Trebeljevo. Tam si je Miha Suliman Grudzinski zasnoval dom in vrt, s katerega se odpira pogled proti Triglavu in dolenjskemu vršacu Kumu.
Lastnik vrta z razgledom na v meglico zavite doline in pisane hribovske vršace, posute s cerkvicami, pripoveduje, da je pred tremi desetletji na parceli rasel bukov gozd, ki ga je pred pričetkom gradnje posekal in očistil. Le na robu terasasto zasnovane parcele je pustil rasti stari hrast ter hruški drobnico in dišečko, ki se kakor ljubki nevesti vsako pomlad odeneta v nedolžno belino, že nekaj tednov zatem, ko odvržeta svoje cvetno odevalo, pa obdarita lastnika in druge prebivalce vrta z sladkimi plodovi.
Drevesa namesto ograje
Ko so na zemljišču ostala zgolj tri velika drevesa, se je lastnik korak za korakom lotil urejanja okolice. Najprej je zasadil dodatna drevesa in grmovnice ter tako oblikoval ogrodje vrta. Preden so drevesa dosegla polnoletnost, je bil vrt izpostavljen pripeki, zato so na njem uvodoma kraljevale cvetoče ljubiteljice sonca. Postopoma se je podoba okolja spreminjala in sence kroženj so iz leta v leto rasle, zato so svoj dom pod njimi našle sencoljubne rastline. Po vzoru gozdnih jas je Miha v vrt vtkal tudi hrastove hlode in štore, ki skupaj z veličastnimi skalami dajejo prefinjen pečat vrtu.
Od velikega k malemu
Pri snovanju s kamni se lastnik vrta vselej drži pravila, da začne z največjimi in konča z najmanjšimi. Če je skala impozantna, lahko stoji sama kot skulptura. Dveh skal nikdar ne postavlja skupaj, štirih prav tako ne, pač pa združi po tri ali pet skal, če jih je več, pa pri vključevanju v vrt ni več pomembno, ali gre za parno ali neparno število. Idealne rastline v kombinaciji s skalami so trave, ker so nežne in navidezno omehčajo trdoto kamna.
Igra z domišljijo
Prostoru okrog hiše dajejo poseben pečat grmovnice, ki jih je lastnik zaradi prebujne rasti začel oblikovati v zelene skulpture ali topiarje. Rez opravi enkrat letno. Izogiba se mrazu in sončni pripeki, prav tako ne reže takrat, ko listi bujno poganjajo, temveč prej ali kasneje. Posebno mesto v vrtu imajo pušpani, zlasti ta, ki je oblikovan v krožničke. »Nekoč sem bil pri prijateljih v Ljubljani, in so mi rekli, naj pušpan odpeljem na odpeljem na odpad. Bil je piramidaste oblike. Nisem ga odpeljal na odpad, temveč domov, ga negoval in sčasoma sem ga oblikoval v topiarij, ki je danes zelo lep.« Zraven sta še posebna pacipresa in lonicera (Lonicere nitide), ki se da zelo lepo oblikovati, a potrebuje striženje večkrat letno.
Na drugem koncu vrta stoji lesenjača, kjer Miha izdeluje unikatno pohištvo. Prekrita je s streho iz trstike, potka in tlakovanje okrog lesenjače pa je iz 200 let starega ročno izdelanega borovca, ki jo je lastnik kot odpadni material dobil iz prežganjske cerkve in jo vkomponiral v vrt.
Poživljajoča voda
Poleg raznolikih rastlin ima tudi voda na vrtu in v hiši nadvse pomembno vlogo. Miha od začetka uporablja deževnico, ki priteče tudi iz vodnjaka z modro ročno črpalko, saj sprva na parceli ni bilo vodovoda. Za prijetno mikroklimo in melodijo v vrtu skrbita manjši tolmun in večji ribnik, ki ga krasijo bližnja kodrasta leska, vodna kalužnica, okrasne trave in orhideje.
