Mitja Petkovšek in Mojca Rode: »Radi smo doma«

Prva sta nas v svoj dom prijazno sprejela nekdanja vrhunska športnika in danes uspešna podjetnika, gimnastičar Mitja Petkovšek in ritmična gimnastičarka Mojca Rode. Skupaj z Lumarjem sta pred trinajstimi leti orala ledino in postavila prvo plus energijsko hišo v Sloveniji in tudi prvo v danes najbolj priljubljeni družini hiš Lumar Primus.

Njuna skupna zgodba z Lumarjem se je začela že pred petnajstimi leti, ko sta na sejmu Dom iskala pravega ponudnika za gradnjo svojega doma. »Gradnje sem se lotil kot perfekcionist, vrhunski športniki smo takšni,« začne pripovedovati Mitja, ki se je oborožen z znanjem o pasivnih hišah, ki ga je pridobil iz literature in strokovnih predavanj, z Mojco leta 2008 odpravil na sejem. »Presenečena sva bila, da stroka o tem že govori, medtem ko v praksi ponudniki niso imeli pravih rešitev. Bila sva kar razočarana, dokler nisva prišla do stojnice Lumarja. Videl sem že njihove rešitve na spletu in takoj smo se našli.«

Lumar je v tistem času začel množično gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Hitro so se našli in skupaj so sprojektirali hišo, ki je še danes vzor energetsko varčne gradnje, njene tehnološke rešitve pa še danes veljajo za napredne. Postavili so namreč prvo certificirano plus energijsko hišo.

Plus energijska hiša: le 30 evrov za ogrevanje na sezono

Plus energijska hiša je izraz za hišo, ki proizvede celo več energije, kot jo porabi za svoje delovanje. Oziroma kot pojasni Mitja: »Rekli smo, da bomo zgradili pasivno hišo in nanjo postavili sončno elektrarno, ki bo proizvajala električno energijo. Primarno je bil razlog za to tehnološko navdušenje, pa tudi upanje, da bomo s tem naredili nekaj dobrega za naravo.«

Družina Petkovšek-Rode je namreč zelo ekološko ozaveščena, pove Mojca. »Spomnim se, da je Mitja zelo razmišljal o tem, kako bi čim manj onesnaževali naravo s tem, ko bomo gradili hišo. In da bi tudi pozneje z življenjem naravi povzročala čim manj škode. To je bil velik poudarek pri naši odločitvi za tako hišo.«

Lesena montažna hiša je namreč zelo neobremenjujoča za okolje ne le v času gradnje, ampak tudi razgradnje, saj lahko večino njenih vgrajenih materialov po preteku življenjske dobe recikliramo. Da je s sončno elektrarno še energetsko samozadostna, pa je pika na i.

Hiša tako na letni ravni med milimi zimami porabi le od 25 do 30 evrov elektrike za ogrevanje, v najbolj kruti zimi pa okoli 50 evrov. »Pa v hiši nismo imeli nizkih temperatur, zaradi deklet je bilo v hiši okoli 21,5 stopinje,« se spominja Mitja, ki ga ob tako majhni energetski porabi ne skrbi nobena zima, pa tudi ne draženje energentov za ogrevanje.

Arhitekturna zasnova, ki je postala prava uspešnica

K majhnim ogrevalnim stroškom pa pripomore tudi kompaktna zasnova hiše. »Načinov, kako se doseže varčnost je več. Poleg tega da je hiša majhna – ampak spet ne premajhna, ravno prav velika je za naju in hčeri, – je gradnja kompaktna. To pomeni, da je majhne površine glede na volumen in preproste oblike z velikimi steklenimi površinami, obrnjenimi na jug. Tako hiša veliko energije pridobi s sončno svetlobo. In seveda so tu še zelo kakovostna okna in bogato izolirane stene,« našteva dvakratni svetovni prvak na bradlji.

Zakonca sta bila zelo aktivna pri arhitekturni zasnovi hiše, ki je pozneje postala izhodišče za priljubljeno družino hiš Primus. Danes podobne hiše najdemo po vsej Sloveniji. »Kar nekaj časa sva risala na milimetrski papir,« se spominja Mojca. »Predvsem sva izhajala iz tega, kaj res najbolj potrebuješ za življenje. Predvidela sva dve otroški sobi, čim manj neuporabnih površin, hodnikov, zaprtih prostorov, ki samo jemljejo prostor, in čim več prostorov, kjer smo vsi skupaj povezani, kot je velik odprt osrednji prostor. Ideja je bila, da se bomo v hiši zadrževali skupaj. Seveda se je upoštevala tudi Mitjeva želja po majhnosti in kompaktnosti. Vse to sva narisala na papir, prišla na sejem in z Lumarjem smo se tam takoj našli.«

»Približno sva vedela, kako naj bi bila hiša videti. Potem nama je Lumar predstavil svojega arhitekta, ki nama je pomagal zasnovo narisati do konca, in že takoj za prvo različico, ki sva jo dobila, sva rekla Čudovito, gremo v akcijo,« se spominja Mitja prvih načrtov hiše Primus-D 137d in doda: »Vesel sem, da je hiška, ki je bila leta 2008 pravzaprav zasnovana za naju, postala taka uspešnica. Ko se zdaj pelješ in vidiš podobno hišo našemu Primusu, si rečeš: »Poglej ‘lumarco’«. Tako znan in priljubljen je postal ta model hiše. Postal je ponarodel izraz kot superge ali adidaske.«

Začetno navdušenje tudi po trinajstih letih ni usahnilo

Danes, 13 let po vselitvi, sta nad hišo še vedno iskreno navdušena – tako v funkcionalnem kot v tehnološkem smislu. »Naši hiši nič ne manjka, vse je tako, kot mora biti. Shramba poleg kuhinje, kabinet za delo, garderobna soba … vse deluje.« je zadovoljna večkratna državna prvakinja v ritmični gimnastiki, Mitja pa jo dopolni: »Že to, da se hiška obnaša točno tako, kot smo izračunali, je zame presežek. Da na primer v mrzlih, meglenih, se pravi nič-stopinjskih dneh hiša potrebuje malo manj kot tisoč vatov dogrevanja, kar naša toplotna črpalka zagotovi v nočnih osmih urah. Na mrzle, ampak sončne dni pa skozi velike steklene površine južne stene pride toliko toplote (nekaj čez 20 kilovatov), da ne potrebujemo dodatnega ogrevanja. Meni je to čudovito, čeprav me ni presenetilo, ker sem to pričakoval. Ampak naša pričakovanja so bila v začetku visoka in pri Lumarju so jih popolnoma zadovoljili, lahko bi rekel presegli.«

Splošno počutje in kakovost bivanja v plus energijski leseni hiši pa ju je popolnoma razvadilo, kar opažata predvsem med dopustovanjem, ko pogrešata udobje svojega doma. »Že od nekdaj smo radi doma. Že ko sta bili hčerki mlajši, sta vedno, kadar smo kam šli, rekli A moramo?,« se smejita zakonca in dodata, da je ključnega pomena za dobro počutje tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki skrbi, da je zrak v hiši vedno svež.

Kakšne pa imata načrte za prihodnost? Poleg kompleksnejše ureditve okolice, ki bo njun naslednji projekt, ju staranje hiše nič ne skrbi. »Verjamem, da bo naša hiška izpolnjevala potrebe več generacij, potem jo bomo pa popravili, če bo treba. Znanje bomo imeli, partnerja tudi. Vesel sem, da si Lumar prizadeva ostati vodilno tehnološko podjetje, tako da imamo zanesljivega partnerja tudi v prihodnosti. To daje neko varnost tudi za naprej.«

Več: www.lumar.si

Fotografije: Lumar

Sponzorirana vsebina