Živila shranjujemo v hladilniku z namenom, da ostanejo čim dlje sveža in uporabna. Temperatura v hladilniku naj bo med 0 in 4 stopinj Celzija, saj bomo tako ustvarili okolje, v katerem se bodo bakterije razvijale najpočasneje. Poleg hladnega okolja je pomembno tudi, da hladilnika ne zapolnimo do zadnjega kotička, da lahko hladen zrak neovirano kroži. Živil ne zlagamo preblizu stene, saj ob dotiku s steno lahko zmrznejo. Za čim bolj optimalno hrambo je pomembno, kako živila razporedimo v hladilniku.
Zgornje police
Na zgornjih policah je temperatura malce višja, med 7 in 8 stopinj Celzija, in najbolj stabilna. Na njih shranjujemo ostanke kuhanih obrokov, pijačo, sveže začimbe ter ostala živila, ki so pripravljena za zaužitje.
Srednje police
Mleko in mlečne izdelke hranimo na srednjih policah, kjer je temperatura nekoliko nižja, med 4 in 6 stopinj Celzija. Jajca rada vpijajo močne vonjave iz okolja, zato jih postavimo čim dlje od živil z izrazitim vonjem. Na teh policah hranimo tudi izdelke, ki imajo oznako »po odprtju hraniti v hladilniku«.
Spodnje police
Nad predalom za zelenjavo shranjujemo meso, ribe in morske sadeže ter narezke. Tu je temperatura najnižja, med 0 in 4 stopinj Celzija. S shranjevanjem v tem predelu preprečimo kapljanje po ostalih živilih.
Vrata hladilnika
Temperatura pri vratih je najvišja, med 10 in 15 stopinj Celzija, zato ta predel ni primeren za shranjevanje občutljivih živil. Hkrati je na tem delu največ temperaturnih sprememb. Vrata so idealna za shranjevanje živil z naravnimi konzervansi, kot so sokovi, napitki, omake, paradižnikova mezga, majoneza in podobno. V vratih je prostor tudi za jajca, maslo, marmelado in namaze.
Predali
Predali v hladilniku so namenjeni shranjevanju sadja in zelenjave, čeprav je bolje, da južno sadje, kumare in paradižnik shranjujemo na zgornjih policah, saj tako ohranimo njihovo aromo. Breskev, sliv in hrušk ne postavimo v neposredno bližino zelenjave, saj izločajo pline, ki lahko povzročijo predčasno gnitje zelenjave. V predalih je temperatura približno 11 stopinj Celzija.
Tesno zaprto v posodah
Odprta živila zavijmo ali zaprimo v posode za shranjevanje, daj bomo tako preprečili izgubo vlage in okusa. Ostanke hrane spravimo v posode, ki zagotavljajo dobro tesnjenje. Tako bomo preprečili razlitje in razvoj bakterij. Sir je najbolje shraniti v posebni posodi za sir, ki ima leseno dno in pokrov ali v plastični posodi, kjer pa mora zrak krožiti. Lahko ga ovijemo v vlažno krpo, da preprečimo njegovo sušenje ali v plastično folijo, ne pa v aluminijasto folijo. V hladilniku hranimo mehkejše in bolj sveže vrste sira, medtem ko staranih sirov ni potrebno hraniti v hladilniku.
Kako hitro moramo porabiti živila
Surovo mleto meso je potrebno pripraviti v roku enega ali dveh dni, odkar smo ga postavili v hladilnik. Jajca hranimo tri tedne, odprto sveže mleko pa se bo pokvarilo v enem tednu. Maslo lahko v hladilniku shranjujemo od enega do treh mesecev, rok trajanja sira pa je odvisen od vrste.
Juhe in enolončnice lahko shranjujemo od tri do štiri dni, enako velja tudi za ostanke kuhane hrane, mesa in rib.
Česa ne hranimo v hladilniku
Nekaterih živil ni potrebno shranjevati v hladilniku, saj jim to celo škodi. V hladilnik ne dajemo sadja in zelenjave, ki morata še dozoreti. Posušena živila, kot so stročnice, žitarice, orehi in kruh je bolje hraniti pri sobni temperaturi. Med sadeže, ki jih ni primerno shranjevati v hladilniku, spadajo banane, avokado, eksotično sadje, nektarine, hruške, slive in jabolka, saj sproščajo pline, ki lahko spodbujajo kvarjenje drugega sadja in zelenjave.
Prav tako v hladilniku ni primerno hraniti čebule, paradižnika in krompirja. Čebula zaradi vlage začne hitreje gniti, paradižnik v hladilniku izgubi pravi okus, krompir pa na mrazu postane sladek.
Vir fotografij: Pinterest
