Že Shakespeare je zapisal: "Ves svet je oder in moški in ženske zgolj igralci: nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge." Po tej analogiji bi torej moralo biti stanovanje v prvi vrsti prazen prostor, oder, namenjen razvoju zgodbe. Glavni igralci so lastniki, stranske vloge zasedajo vsi ostali, od poštarja pa do ljubljenih obiskov; oprema stanovanja pa je rekvizit, ki ga igralci po potrebi vključijo v svoj nastop.
Po tej logiki sta celjsko stanovanje opremila arhitekta Matic Škarabot in Aleš Žmavc. “Možnost druženja z razširjeno družino ali prijatelji predstavlja osnovo za razvoj prostorske in pohištvene razporeditve. Osrednjo vlogo opreme namesto pohištva prevzame življenje družine v hiši,” pojasnita.
Celjski dupleks je zasnovan tako, da so vsi nepremični, utilitarni kosi opreme – kuhinja in shranjevalne površine – spretno zakamuflirani v stene in se po potrebi odprejo, zložijo ali razkrijejo. V njih najdemo sodobne rekvizite, ki pričajo o domačnosti stanovanja: od skodelic za kavo pa do televizije. Ko pa omare zapremo, ko se zlijejo s steno, pa osrednjo vlogo zavzameta jedilna miza in udoben žameten kavč, ki nas spodbujata h kar najbolj kvalitetnemu preživljanju prostega časa ob obedih, klepetih, intimnostih. Seveda k teatralnosti prostora več kot očitno pripomore tudi dvovišinski prostor, nežno odet v dolgo, dramatično zaveso, ki ‘oder’ osvetli z difuzno svetlobo.
Pred prenovo
Stanovanje je bilo naseljeno že prej, a opremljeno s tipskih pohištvom in slabo izkoriščeno; predvsem pa oprema ni upoštevala njegovega dvovišinskega karakterja. Arhitekta sta izkoristila očitni potencial stanovanja ga in z dobro premišljeno opremo še poudarila. Tako sta nerodno vrzel ob stopnišču zapolnila z nevidno shrambo; majhno, a funkcionalno kuhinjo (ki za zložljivimi vrati skriva ustvarjalni nered) dopolnila s kontrastno in privlačno črno jedilnico; dnevno sobo pa zasnovala kot skupek udobnih sedišč, hkrati orientiranih v prostor in proti velikemu, večnamenskemu regalu. Le-ta se s preprostim gibom zloži v lično omaro (ki s svojim medeninastim poudarkom in kvadratno delitvijo odlično ujame duh in estetiko časa): pozornost pa se tako na mah od televizije preusmeri na ljudi in njihove zgodbe.
V nadstropju sta arhitekta odstranila nizko ograjo in jo nadomestila z dolgo pisarniško mizo brez podpor, ki prepušča poglede v galerijo in iz nje. Minimalistično oblikovane spalnice popestri topel les posteljnih okvirjev in ličnic vgradnih omar.
Arhitektoma je uspelo ustvariti prostor, v prvi vrsti osredotočen na ljudi; a hkrati podžgan z njuno afiniteto do inovacije in estetike.
Interier: od-do arhitektura (Matic Škarabot, Aleš Žmavc)
Fotografije: Matic Škarabot
