V srcu Københavna, v stavbi iz leta 1890, je arhitekt David Thulstrup ustvaril čudovito podstrešno stanovanje, ki izžareva harmonijo med starim in novim.

Nakup praznega podstrešja nad starim stanovanjem je omogočil vzpostavitev veličastnega dvovišinskega bivalnega prostora z izpostavljenimi tramovi, ki tvorijo skulpturalno povezavo med dvema nivojema.

Pristop, ki ga je ubral Studio David Thulstrup, temelji na razumevanju, kako svetloba vpliva na naše dojemanje prostora in počutje. V tem projektu se svetloba preliva skozi podaljšana obokana okna, ki so bila razširjena, da bi zagotovila še več naravne svetlobe v notranjosti doma. S premišljenimi arhitekturnimi posegi se je 150 kvadratnih metrov veliko stanovanje preobrazilo v prostor, ki ponuja izjemno čutno doživetje.

Naravni materiali in stari tramovi

Navdihnjen z uspešnim notranjim oblikovanjem za restavracijo Noma, kjer je Thulstrup uporabil naravne lokalne materiale, se je tričlanska družina iz danske prestolnice, ki je naročila prenovo, zaljubila v deske iz hrastovega lesa in granit.

Tla v prenovljenem domu so iz hrastovih desk, enak material je bil uporabljen tudi za klopi, ki sta levo in desno od kavča, klopco v jedilnici in za mizico v delovnem kotičku. Tudi postelja je izdelana po meri iz enakega materiala in izžareva praktično lahkotnost.

Kuhinja, opremljena z minimalističnimi pulti Reform iz svetlega granita, ročno brušenega aluminija in robustnega delovnega pulta iz nerjavnega jekla, ne kliče po pretirani pozornosti, a vseeno predstavlja subtilen poudarek. S svojim brezročajnim dizajnom ima nežen, industrijski pridih.

Kaj pa kopalnici? V obeh izstopa granit, ki prostoroma poudarja močan značaj.

Igra kontrastov

Za Thulstrupa je delo s kontrasti ključnega pomena. V tem projektu se prepletajo toplo in hladno, staro in novo, naravni in sintetični materiali. Tako se vzpostavlja dinamičen dialog med različnimi elementi, kar interjerju daje globino in značaj.

Arhitekt je uvedel nevtralno barvno paleto, ki poudarja zgodovinske značilnosti, kot so grobi leseni tramovi, in s tem ohranil bogato teksturo in toplino, ki zaznamuje vsak kotiček stanovanja.

Moderno spiralno stopnišče

Thulstrup je v stanovanje umestil spiralno stopnišče iz peskane jeklene pločevine in po meri izdelano rumeno cinkano površino, ki vodi do bralnega kotička in nove strešne terase s spektakularnim razgledom na mesto.

Posebnost podstrešnega stanovanja je tudi 200-kilogramska mizica iz glaziranega vulkanskega kamna ‒ ta je dodaten primer premišljenega oblikovanja, ki povezuje prostor in funkcionalnost.

Ustvarjanje bivalnosti

Da bi ohranila umirjen, skoraj minimalističen skandinavski značaj novega doma, se je družina ločila od dela svojega starega pohištva. Nekateri novi kosi opreme so integrirani v zasnovo kot vgrajeni elementi, tako so poskrbeli za odprt videz.

Po meri izdelana klop nasproti kuhinje z rožnato prevleko iz rastlinsko strojenega usnja se popolnoma prilega prostoru pod poševno streho in se ujema z bledo rumeno stropno svetilko, enim redkih barvnih poudarkov. Za arhitekta Davida Thulstrupa so takšni vgrajeni elementi idealen način za ustvarjanje udobnih, intimnih kotičkov v velikih, odprtih bivalnih prostorih. Navsezadnje mora biti vsak stanovanjski projekt predvsem eno: bivalen.

Ljubezen do lesa

Tudi strast do lesa se v tem projektu izraža na več načinov. Izpostavitev zgodovinskega ostrešja poudarja stare hrastove tramove in špirovce v matirano belih prostorih, kar je spoštljiv način ravnanja z obstoječo strukturo. Thulstrupovi projekti temeljijo na iskrenosti materialov, saj si želi pokazati stvari takšne, kot so. Hkrati pa rad les postavi v kontrast z drugimi materiali. »Za mene les vedno potrebuje nasprotje,« poudarja arhitekt, zato ga kombinira s kovino ali kamnom, včasih tudi starim in novim lesom.

S poudarkom na naravnih materialih, svetlobi in prefinjenih arhitekturnih posegih je to stanovanje pravi primer, kako lahko arhitektura premosti časovne meje in ustvari dom, ki je hkrati moderen in globoko povezan s svojo zgodovino.

Arhitektura: Studio David Thulstrup


Fotografije: Irina Boersma