Še malo in začelo se bo novo šolsko leto. Starši v želji, da bi svojim otrokom omogočili čim boljše učenje, storimo marsikaj: skrbno poiščemo primerno torbo, kupimo učbenike in pazljivo izberemo šolske potrebščine. A pozabljamo na osnovo za uspešnost: dobro fizično počutje in zdravje naših otrok.
V zadnjem času se raziskovalci posvečajo proučevanju številnih dejavnikov, ki naj bi vplivali na boljše učne rezultate šolarjev. Vedno več je govora o prenovljenih šolskih sistemih, novih učnih metodah, posodabljanju učbenikov, manjšem številu učencev v razredu, … Starši nimamo neposredne moči, da bi spreminjali šolski sistem ali uvajali nove učne metode, imamo pa možnost, da otroku zagotovimo kar najboljše pogoje za domače učenje in razvoj. In to le s spremembo nekaterih navad.
Generacija zaprtih prostorov
Naši otroci – pa tudi mi sami – pripadajo generaciji zaprtih prostorov, ki kar 90% svojega časa preživi v stavbah. Stavbah, zgrajenih in obloženih iz sintetičnih materialov, stavbah, ki so neprodušno zaprte, ki ne dihajo in ne prepuščajo vlage, ki vase ne spuščajo dnevne svetlobe in svežega zraka.
Dokazano je, da je zrak v interierjih naših domov kar 5x bolj onesnažen kot zunanji zrak, otroške sobe pa celo vsebujejo največ zdravju nevarnih snovi, ki se nahajajo v sintetičnih materialih, lepilih in premazih. Naši otroci pripadajo generaciji, ki trpi za posledicami takšnega življenjskega sloga: povečal se je delež tistih, ki poročajo o nespečnosti, alergijah, astmi, slabši produktivnosti in povečanem krvnem pritisku. Nekateri povezujejo pomanjkanje naravne svetlobe celo z pojavom depresije.
Več o generaciji zaprtih prostorov si oglejte v videu:
Največjega pomena je naravna svetloba
Raziskava organizacije Alberta Education, ki so jo opravili med 30.000 ameriškimi učenci, je pokazala, da se lahko ob optimalni osvetljenosti z dnevno svetlobo učne sposobnosti bistveno izboljšajo. Najboljše rezultate so dosegali tisti učenci, ki so obiskovali pouk v učilnicah z osvetlitvijo preko fasadnih in strešnih oken. To pomeni, da so prejemali dnevno svetlobo od strani in hkrati zenitalno svetlobo od zgoraj. Njihov učni uspeh je bil do 20 odstotkov boljši pri branju in do 26 odstotkov boljši pri reševanju testov iz matematike.
Prav spreminjanje osvetlitve skozi dan je tista informacija, ki človeškemu telesu omogoča dobro delovanje biološke ure oziroma uravnovešene cirkadiane ritme. Izboljšani učni rezultati so povezani prav s tem. Raziskovalci pojasnjujejo, da človekovo telo preko zaznavanja dnevne svetlobe od jutranje zore do večernega mraka dobiva spodbude za normalno delovanje imunskega sistema, kar posledično pomeni dobro zdravje, trden spanec in zato dobro počutje. Vse to ustvarja skupek predpogojev za dobro učenje.
Okna naj nudijo pogled na tla, horizont in nebo
Razporeditev oken mora biti raznolika in razgibana. Položaji oken naj bodo razporejeni tako, da pokrijejo vse tri glavne pozicije: zgornjo, centralno in spodnjo. Osrednja pozicija oken omogoča dober razgled in stik z zunanjostjo. Okna v zgornji tretjini stene pripeljejo v prostor ustrezno spreminjajočo se dnevno svetlobo, obenem pa zenitalna svetloba, ki prihaja iz tega vira, daje največjo svetlobno intenziteto. Okna, pozicionirana pri dnu, pa omogočijo otroku stik z okolico in pogled na dogajanje pri tleh.
Za prostore, kjer želimo ustvariti kotičke miru in koncentracije, pa se poslužimo pridušene svetlobe, ki otroke naravno umiri.
Starši imamo možnost, da otrokovo pisalno mizo postavimo ob okno, s katerega ima otrok odprt pogled navzven, ali da svoja bivališča uredimo tako, da omogočimo dostop dnevne svetlobe tudi s strehe. Takšna osvetlitev nam omogoča spremljanje okolice ter zaznavanje spreminjajoče se dnevne svetlobe, posledično pa tudi boljše splošno počutje otrok in izboljšan učni uspeh.
Svež zrak za zdravje
Več milijonov ljudi živi v nezdravih domovih – v Sloveniji jih je takih kar petina. Življenje v vlažnih stanovanjih s plesnijo poveča nevarnost za razvoj bolezni dihal, kot je astma, za 40 odstotkov. Astme in alergij pa ne povzroča le vlaga, temveč tudi slab zrak, zaprt v naših neprodušnih stavbah: povprečen odrasli človek v enem dnevu naredi kar 22 tisoč vdihov in izdihov, otroci pa jih ob svoji aktivnosti naredijo še več. Poleg tega doma kuhamo, se tuširamo, čistimo in telovadimo, zaradi česar je kvaliteta zraka zelo slaba. Slab zrak pa zmanjšuje zmožnosti za učenje.
Za ustvarjanje zdrave bivalne klime je potrebno redno zračenje – otroško sobico prezračimo zjutraj, pred učenjem in pred spanjem, tudi v dežju in snegu.
Spremembe so potrebne tudi v šolah
Z majhnimi spremembami doma lahko torej ustvarimo dosti boljše pogoje za učenje in delo. Še bolj pa je pomembno, da se pomena zdravega prostora zavedajo predvsem deležniki v načrtovanju in gradnji izobraževalnih stavb, v katerih otroci preživijo tretjino svojega dneva. Danska, je na primer ena tistih skandinavskih držav, kjer zadnja leta delajo pionirske korake pri prenovi šolskega sistema, arhitekti in načrtovalci pa pomembnim spremembam v načinu predajanja in prejemanja znanja sledijo z inovativno arhitekturo. Šole so tako opremljene s številnimi igrišči, plezališči, poligoni in gugalnicami; več je skupinskih učilnic in učilnic brez katedre, miz in stolov, kjer se spodbuja učenje z dialogom. Arhitekti v svoje zgradbe vključujejo tudi dognanja o pomenu dnevne svetlobe in s pomočjo pravilno umeščenih oken ustvarjajo različne ambiente, ki spodbujajo koncentracijo, umirjenost ali aktivnost otrok. In čeprav se lahko tudi Slovenci pohvalimo z odlično izobraževalno arhitekturo, pa je prostora za razmislek o vplivu bivalne klime na zdravje in uspešnost otrok še veliko.
Preberite več: Velux.si
Primeri kvalitetno opremljenih otroških sob, učnih kotičkov in izobraževalnih ustanov:
Fotografije: Velux
