Izpod spretnih rok Urške Petrovčič nastajajo prekrasni izdelki, ki se človeku usidrajo naravnost v srce. Najdete jih pod znamko UP, ki v grobem ponazarja inicialki ustvarjalke, pod površjem pa še mnogo več.
Urška, sicer diplomirana ekonomistka, je še en dokaz, da najboljše zgodbe nastajajo iz najbolj iskrene ljubezni do ustvarjanja. Velika ljubiteljica unikatnih stvari je že v otroštvu gojila veliko naklonjenost do ustvarjanja. Njena mama, šivilja, je uresničevala njene zamisli skozi oblačila in modne dodatke, sama pa se je udeleževala različnih ustvarjalnih krožkov, na katerih je širila svoje znanje in veščine. Privlačile so jo prav vse ročne spretnosti, od šivanja do oblikovanja nakita, zato ne preseneča, da je prisluhnila tudi klicu gline. Ta jo je dolga leta vabila, a se je njenemu »klicu« odzvala šele po koncu študija.
»Prijateljica je omenila tečaj v Ribnici, a mi je bilo to predaleč in sem to misel utišala. Pred 6 leti, ko sem se preselila na Goriško in pustila za seboj 10 let kreativnega dela v marketingu, pa se je ta glas spet pojavil, tokrat je bil glasnejši. Najprej sem pristala na nekem brezplačnem krožku oblikovanja gline, kjer se je bilo treba držati navodil oblikovanja in tako ni prišlo do uresničenja želje, da si naredim krožnik,« se spominja Urška, ki je čez nekaj mesecev po »naključju« (sama meni, da naključja ne obstajajo, temveč se vse zgodi z razlogom) opazila studio, kjer je kupila 1 kg gline in se lotila oblikovanja prvega krožnika. Le nekaj ur gnetenja in oblikovanja jo je neločljivo povezalo s tem naravnim materialom. Čas se je ustavil, sama pa je s pomočjo gline prišla v iskren stik s seboj. Odločila se je, da se vpiše v tečaj oblikovanja gline.
Njeno ustvarjanje je kmalu našlo ime pod znamko UP, ki pa še zdaleč ne označuje le Urškinih inicialk (op. Urška Petrovčič). Poleg očitne povezave z UPanjem ji je ljub tudi angleški prevod – »gor« oz. »višje, še višje, v višine«. Od domačih je ob začetku samostojne ustvarjalne poti prejela citat, ki ji je v navdih in podporo še danes: »Upanje vidi tisto, kar je nevidno, čuti, česar se ne da otipati, in doseže nemogoče.«
Izdelki znamke UP so drugačni, sodobni, estetsko dovršeni. Edinstveni. Razlog za to tiči tudi v Urški, ki jo pri oblikovanju in ustvarjanju navdihujejo povsem spontane reči. Najpogosteje pa navdih poišče kar v naravi:
»Vse, kar vidim, je navdih; barvne kombinacije/vzorci na oblačilih in modnih dodatkih, slike, dizajni embalaža, zanimivo zviti lasje v tuš kabini, sploh velik navdih mi je narava. Ko si sam in v tišini ter ko daš telo v gibanje, je nekaj najbolj naravnega, da začnejo padati in se sestavljati ideje, rešitve. Tam se polnim, pridem v stik s seboj in včasih se zaradi tega tudi kakšen element iz narave pojavi na moji keramiki. Všeč so mi lepe, drugačne stvari in to je moje vodilo pri oblikovanju izdelkov.«
Izzivov na njeni ustvarjalni poti ji ne manjka. Enega največjih predstavlja trening potrpežljivosti. Sprva pri oblikovanju, kjer ni prostora za naglico, sicer bi se lahko prvotna ideja izdelka, ki jo Urška oblikuje v glavi, sfižila. Bistvenega pomena sta prisotnost in upočasnjenost. V drugi fazi pa je potrpežljivost dobrodošla pri dolgo časa trajajočem procesu izdelave. Za začetek se mora izdelek 1 teden sušiti na zraku, sledijo poslikave in nato še 9 ur v peči, ki pa jo lahko Urška odpre šele po 2 dneh. V naslednji fazi sledi glazura, nato se postopek s pečjo ponovi. A kljub doslednemu sledenju procesu lahko končni izdelek ni takšen, kot si ga je ustvarjalka v začetku zamislila. Prav zato meni, da je oblikovanje gline rezervirano samo za tiste najbolj potrpežljive ljudi.
Asortiman znamke UP je resnično širok, nam pa so padli v oči inovativni seti za suši. Takšnih, kot jih še nismo videli. Ideja za oblikovanje se je Urški porodila iz krožnika, ki je služil kot unikatno odlagalo za kuhalnico. Ko pa se je ob obisku najbližjih v zadnjem trenutku odločila, da suši postreže kar na tej obliki krožnika, je dobila novo idejo. Zaželela si je, da bi oblikovala cel set. Oblika skodelice za sojino omako je že obstajala, a do takrat je bil njen namen zgolj za čajno svečko ali droben nakit. Precej več težav ji je povzročilo oblikovanje podstavka za palčke za suši.
»Nisem si želela neke klasične, kar je že bilo videno, in tako je ta ideja vsaj pol leta stala. Glede na to, da se držim načela »prosi in dano ti bo«, sem en dan prosila za idejo in v nekaj minutah se je prikazala oblika, ki pa je bila mini različica že obstoječega večjega krožnika. Um je to idejo sprva sicer preslišal, a ko sem ponovno prosila in se je ista ideja zopet pojavila, sem jo šele v drugo dojela in se čisto navdušila,« pojasnjuje ustvarjalka.
V prihodnosti bi želela svoje izdelke obogatiti še z novimi živahnimi in barvitimi poslikavami. Prvi testi so že, drugi še sledijo. Veliko idej se ji utrne, ko je v stiku s seboj. Običajno v naravi, med izvajanjem (theta) meditacije. Ta je močno zaznamovala njeno ustvarjanje, saj želi po njeni zaslugi svojo zgodbo podeliti tudi z drugimi:
»Slednjo prakticiram že 6 let, vsak dan, in ker mi je toliko dala oz. je odpadlo, kar mi več ne služi, imam zdaj željo, da to prakso podelim z ljudmi. Meditacija je najboljši možen stik s seboj. Najbolj smo vajeni priti v stik s seboj na fizični ravni (npr. ko se ukvarjamo s športom ali ko opravljamo stvari, v katerih uživamo), pozabljamo pa na duhovni del, do česar nas pripelje theta meditacija. In to je tista prava celota, šele takrat dobimo sebe. Veselim se tega novega obdobja, ki ga vsi tako močno potrebujemo, da bomo končno zaživeli sebe.«
