»Navdih za moje ustvarjanje je narava, največja in popolna ustvarjalka,« o večni inspiraciji kreativnih duš pove Polona Zajc, ki se že vse od študentskih let posveča delu z glino. Njena kreativnost jo je že takoj po končani srednji šoli zbližala z glino, a je potrebovala nekaj časa, da je zbrala pogum in stopila na samostojno pot pod imenom Pottery art.
Polona se je po končani Šoli za oblikovanje in fotografijo zaposlila kot slikarka keramike. Zatem je našla zaposlitev v podjetju z dolgoletno lončarsko tradicijo, kjer se je izučila vseh procesov izdelave keramike – od kepe gline do končnega izdelka. Leta 1995 je zbrala pogum in stopila na samostojno pot izdelave glinenih izdelkov in si uredila delavnico v Mengšu.
Z glino se je sicer srečala že med šolanjem, v sklopu prakse v tretjem in četrtem letniku. V tem času se je z lončarjem iz Komende tudi dogovorila, da jo je izučil nekaterih prijemov oblikovanja na lončarskem vretenu. Skozi leta se je večkrat hvaležno zatekla k mojstrom po pomoč in pridno nabirala nova znanja, hkrati pa si je doma uredila prostor za delo, kjer je pilila vrtenje na vretenu. Kot pove sama, tovrstno delo zahteva ogromno prakse, preden roke osvojijo spretnosti rokovanja z glino:
»Seveda mi je še danes najbolj ljuba tehnika vrtenja gline na lončarskem vretenu, ki jo tudi največ uporabljam in je temelj za vsako oblikovanje v moji delavnici. Uživam pa tudi v poslikavah, saj obožujem barvne efekte, ki jih dajejo različne glazure po žganju v peči.«
Posebej ljubi so ji barvni učinki, ki jih sooblikujejo glazure ob žganju gline. Vsak glinen izdelek je namreč v peči podvržen visokim temperaturam (od najmanj 1000 °C pa vse do 1250 °C), pri tako visokih vrednostih pa potekajo kemične reakcije, ki barve spremenijo v čudovite glazure. Kljub vsem tem letom rokovanja z glino Polono rezultat žganja še vedno preseneča in navdihuje ter ji predstavlja največji izziv pri oblikovanju keramike.
»V resnici nimam kakšnega posebnega ključa za izbor barv. Preizkušam veliko kombinacij barv glin in glazur, ker tudi barvna podlaga gline določi končni rezultat. Iz tega izberem najboljše kombinacije in jih potem različno mešam med seboj. Vse dokler se ne naveličam in začnem iskati nove načine. Zato je značilnost mojih izdelkov barvna pestrost. S to živopisnostjo, ki jo najdemo povsod v naravi, poskušam prenašati njen okus v naše domove,« pojasni živopisane barve, ki krasijo njene izdelke.
Po letih rokovanja z glino se je odločila, da svoje ustvarjanje predstavi pod samostojno znamko. Ideja o tem se je porodila povsem spontano, saj je potrebovala spletno stran, na kateri bi lahko predstavila svoje izdelke. Kot pove sama, je s tem nekako združila vse ustvarjanje pod eno streho, a priznava, da se je način promoviranja izdelkov v skoraj dveh desetletjih pošteno spremenil. A občutki, ki ji jih ob ustvarjanju daje gline, skozi vsa ta desetletja ostajajo enaki:
»Oblikovanje gline prinaša predvsem umirjenost. To je ročno delo, kjer se ne more narediti ničesar na hitro. Ničesar ni vnaprej točno določenega, tako da je vsak izdelek narejen v svojem ritmu. Vse zahteva svoj čas in tega pri takem oblikovanju porabiš veliko. Postopek sušenja gline, kjer v različnih fazah dodajaš ali pa odvzemaš, preoblikuješ ali vrezuješ lahko traja več dni za en izdelek. Za tak postopek pač razviješ nek občutek, kdaj je treba kaj narediti. In to potem narekuje dinamiko dela, ne pa odmerjen čas. Zame je postopek končan, ko izdelek vzamem iz peči. To je tudi najbolj vznemirljiv del postopka. Včasih je veselje popolno in si rečeš, nekaj pa vendarle znam narediti. Včasih pa se izdelek ponesreči in potem iščeš, kje si naredil napako, in velikokrat tega sploh ne najdeš. No, in potem ustvarjaš naprej.«
Posebno linijo znamke Pottery art oblikovanje gline Polone Zajc predstavljajo izdelki, narejeni po naročilu. Pri tem gre za tesno sodelovanje z naročnikom, pri čemer Polona na podlagi njegovih želja izdela nekaj vzorcev za lažjo predstavo. Šele nato se loti izdelave. Protokolarni izdelki posnemajo bogato kulturno dediščino Slovenije, poslovna darila pa navadno odražajo dejavnost podjetja.
»Nekaj posebnega so izdelki za opremo notranjih in zunanjih prostorov. To je lahko tudi mozaik ploščic, s katerim oblečem dogovorjene površine in predstavlja neko zgodbo po meri naročnika. Zraven izdelam še svetila in druge predmete v dogovoru z naročnikom. Ti izdelki so posebni v tem, da so narejeni po meri naročnika, pa vendar v mojem stilu,« pojasni ustvarjalka.
Kljub desetletjem rokovanja z glino pa Polona poudarja, da gre za vseživljenjski proces učenja, tudi zato, ker na trg nenehno prihajajo novi materiali, ki jih je treba preizkusiti. Prav tako jo k iskanju novih izzivov in rešitev kliče naveličanost, ki se pojavi, kadar se določen način ustvarjanja preveč ponavlja. S ponosom pove, da bo že v bližnji prihodnosti v delavnici postavila novo peč za žganje gline, s tem pa se ji bo odprl nov segment možnosti eksperimentiranja z glino. V mislih ima predvsem oblikovanje keramičnega nakita, ki je trenutno v sklopu znamke še v povojih.
»Ena linija izdelkov bo vsekakor ostala tradicionalna. To je izdelava vseh vrst pekačev, posebno za peko potice, po katerih je vse večje povpraševanje. Rada bi več izzivov na področju oblikovanja keramičnih mozaikov. Pri tem opažam, da se ljudje kar malo bojijo raznolikosti barv in oblik pri opremljanju prostorov. Zame pa je prav to tisto, kar poživi monotonost površin. Tu in tam bi si lahko privoščili nekaj takih toplih, živih, krivih detajlov, ki ponazarjajo naravo,« spodbudno pove Polona, ki želi izpiliti tudi svoje znanje na področju trženja izdelkov, čeprav ji ta segment ni najbolj ljub. Je pa nujno zlo, da lahko opravlja delo, ki ga ima tako zelo rada.
