Živimo v zelo živahnih in morda tudi nekoliko kaotičnih časih, zato je toliko pomembnejše, da se doma počutimo dobro in sproščeno. Mlada družina, ki živi razpeta med severom Evrope in Ljubljano, si je svojemu življenjskemu slogu primerno uredila urbano domovanje.
Ko se povežejo mlada družina, ki biva med severno Evropo in Ljubljano, ter slovenski arhitektki, ki delujeta med Kitajsko in Slovenijo, je za pričakovati vsaj malo zmede pri opremljanju novega družinskega gnezda. A ne, če gre za že zelo dobro utečeno sodelovanje.
Arhitektki Nina Štajner in Mateja Katja Vrtovec Jerančič sta z mednarodno družino sodelovali že drugič. “Pred nekaj leti sem za investitorko opremila njeno manjše stanovanje v centru Ljubljane,” se spominja Nina, “medtem pa si je ustvarila družino. Tako so potrebovali nov dom, ki bo večji ter hkrati odražal tudi okus njenega partnerja in hčerke.”
Sodelovanje je potekalo na daljavo: družina je iz svojega drugega doma Nini pošiljala ideje na Kitajsko, Nina pa je načrte posredovala Mateji, ki je vodila realizacijo ljubljanskega projekta. Kako je potekalo takšno sodelovanje? “Z Matejo sva glede dela na daljavo že uigrana ekipa, vsakodnevno sva na vezi preko spletnih aplikacij. Mateja skrbi, da terenski izvedbeni del projektov teče gladko, sama pa sodelujem pri načrtovanju projektov. Tokrat je bila situacija res še nekoliko bolj posebna, saj je tudi komunikacija z investitorjema potekala večinoma preko spleta, kar pa je proti pričakovanjem ni prav nič okrnilo. Sestanke so nadomestili daljši e-maili, nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da sta nama investitorja zaradi preteklih pozitivnih izkušenj zaupala,” mednarodno sodelovanje opiše Nina.
Ko je družina kupila stanovanje, je bil večstanovanjski objekt še v gradnji. Stanovanje so si skupaj prvič ogledali konec poletja. “Stanovanje je bilo že v osnovi smotrno razporejeno, vseeno pa smo si dovolili nekaj manjših tlorisnih sprememb,” pojasnita arhitektki, ki sta združili dve manjši kopalnici v eno večjo, ter prilagodili inštalacijske razvode. “Pri prvem ogledu stanovanja smo bili pozorni na značilnosti prostora ter njegove kvalitete in slabosti, ki so narekovale projektiranje. Ena glavnih prednosti so na primer velika okna, ki zagotavljajo veliko naravne svetlobe; razgled skozi njih pa je bila ena glavnih slabosti: skozi njih namreč gledamo na prometno ulico oziroma na neugleden objekt na sosednji parceli,” pove Nina, ki je težavo rešila s prosojnimi zavesami, ki v prostor spustijo dovolj svetlobe, hkrati pa zakrijejo poglede.
Investitorja sta si želela odrasle, urbane a hkrati izčiščene estetike s pridihom nordijskih dežel. Sta velika ljubitelja in zbiratelja umetniških del, ki bodo vsekakor nadvladala prostoru. Koncept interierja je bil zasnovan na minimalističnih kvalitetnih vgradnih elementih, ki jih dopolnjujejo manjši in drznejši manjši dodatki. Nevtralna osnova zagotavlja, da dekorativni elementi primerno izstopajo, uporabniki pa tako dobijo svobodo, da svoj dom tudi kasneje prilagajajo trenutnim trendom in estetskim preferencam.
Urbani pridih iz prostora izvabi tudi mikrocementni premaz v kuhinji, hodniški niši in celo spalnici. “Mikrocemetni premazi so odličen način za vodoodbojno zaščito površin – ravno zato so tako priljubljeni za kopalnice, mi pa smo z njimi želeli doseči predvsem urban, robusten in nekoliko industrijski pridih sten. Odločili smo se za svetel barvni ton in teksturo z vidno poudarjenim vzorcem nanašanja, ki sicer ploski površini stene doda nekoliko globine. V kuhinji mikrocementni premaz služi kot kuhinjsko ozadje in se lepo poda k sivim tonom kuhinjskih elementov. Aplicirali smo ga tudi na ozadje niše v hodniku – tudi tam služi kot zaščita stenske površine. Malce nepričakovano pa se pojavi tudi v spalnici, kjer igra zgolj estetsko vlogo,” pojasnita.
En prostor se precej razlikuje od ostalih – to je igriva otroška soba, zasnovana po metodi Montessori. Sobica je zasnovana z otroške perspektive in zadosti dvema osnovnima principoma: funkcionalnosti in izčiščenosti od predmetov, ki odvračajo pozornost. Vse pohištvo, ki je trenutno v prostoru, je prilagojeno otroškim dimenzijam in je mali uporabnici na dosegu rok. Ambient je zasnovan nekoliko mehkeje in bolj igrivo kot ostali prostori doma, barvno shemo pa je narekovala izbira tapete, v katero se je zaljubila investitorka.
Ker družina živi razpeta med Slovenijo in tujino, sta imeli arhitektki zelo striktno določen datum, ko mora biti projekt končan in pripravljen na njihov prihod. “Investitorka je decembra dvakrat prišla v Ljubljano preveriti potek del, konec decembra, za novoletne praznike, pa se je družina že selila,” se spominja Mateja. “Zadnji dnevi montaže so bili temu primerno zelo hektični, skoraj je kazalo, da nam ne bo uspelo, pa se je na koncu nekako izšlo. Družina je stanovanje torej videla, ko je bilo še povsem prazno, nato pa so se čez nekaj mesecev vrnili v popolnoma opremljeno domovanje.”
V njem so tudi preživeli čas samo-izolacije zaradi novega koronavirusa in so s stanovanjem zelo zadovoljni. “To je bil zelo dober test,” šaljivo zaključita Mateja in Nina.
Interier: NIŠA arhitektura (Nina Štajner u.d.i.a in Mateja Katja Vrtovec Jerančič u.d.i.a)
Fotografije: Anže Vrabl
