Vsak izmed nas lahko iz lastne izkušnje pove, da ga je sprehod v naravi pomiril in napolnil z novo energijo. Precej podobno pa na naše počutje vpliva tudi leseno bivalno okolje, temelj katerega so lesene montažne hiše. Slednje ne le da zmanjšujejo vpliv stresa in ustvarjajo najvišjo kakovost bivanja, temveč z nizkim ogljičnim odtisom in uravnavanjem vlage v prostoru skrbijo tudi za našo prihodnost ter zdravje.
Največ o kakovosti bivanja v lesenih montažnih objektih lahko povedo kar lastniki sami. Mitja Škerjanc, sicer direktor in soustanovitelj enega izmed najuspešnejših slovenskih podjetij s področja lesene skeletne gradnje, z družino že deseto leto biva v leseni hiši: »Kot prvo bi izpostavil konstantno vlago v objektu, veste, v zimskem času, ko največjo težavo predstavlja nizka vlaga, ta nikdar ne pade pod 40‒45 %, kot bi morda v zidanih objektih. Tudi plesen, ki je velika težava AB-konstrukcij in zidanih objektov, je pri lesenih konstrukcijah redka, saj plesen nastaja pri toplotnih mostovih, les pa je že sam po sebi kot konstrukcijski material odličen toplotni izolator. Z dodatno izolacijo pa mu še dvignemo toplotno izolativnost, dodatno pa nastanek plesni preprečuje tudi difuzijsko odprta stena skeletnih objektov, ki uravnava vlago v prostoru. To je bivanjska kakovost v vseh letnih časih. Tudi v poletnem času se objekt ne pregreva, naj povem, da sam doma nimam vgrajene klime, ker je ne potrebujem. Že res, da bivam na 700 m nadmorske višine, a tudi pri nas zunaj so poleti visoke temperature, kar pa se na notranjem ugodju ne pozna. Sploh ob pravilni rabi senčenja in uporabi lesenih materialov ne čutim nikakršne potrebe po klimatski napravi.«
Tudi toplotna izolativnost je primerljiva z umetnimi izolativnimi materiali, pri tem pa je treba omeniti t. i. fazni zamik materialov, ki je pri lesnih izolacijah boljši kot recimo pri kameni volni ali EPS fasadnih ploščah. Fazni zamik je parameter, ki nam pove, kako hitro se celotna stena oziroma streha pregreje. Pri klasični leseni montažni gradnji ta zamik znaša manj kot 10 ur, pri naših stenah okoli 14 ur in pri strehah okrog 17 ur. To pomeni, da bi morali steno v poletnem času s soncem obsvetljevati 14 ur, da bi se temperatura na notranji strani začela dvigovati.
Po njegovih besedah je sicer prvi dejavnik, zaradi katerega se stranke odločajo za skeletno gradnjo, hitrost gradnje. Sledita uporaba naravnih materialov, torej lesene izolacije, in nizek ogljični odtis. Les, vgrajen v konstrukcijo, namreč deluje kot hramba CO2, zato ogljični odtis lesene konstrukcije ni le nizek, ampak celo pozitiven, saj ne zahteva zahtevnih procesov gradnje ali zahtevnih obdelav materialov. Za izdelavo konstrukcije se večinoma uporablja les smreke, v manjšem deležu tudi macesna in hrasta. Slednja sploh pri vidnih elementih na željo naročnika. Pri klasični leseni gradnji je vpletenega še precej ročnega dela, ne toliko v smislu izdelave skeleta, ampak bolj v smislu montaže. »Mi hišo že sprojektiramo in razrežemo s CNC-stroji, pri čemer uporabljamo stare lesene zveze, kot sta čep in lastovičji rep, potem pa je konstrukcijo treba ročno sestaviti, najprej v delavnici, nato še na lokaciji,« pojasni postopek gradnje, ki zahteva veliko tako tehnološkega kot tudi ročnega znanja.
V študiji Energy Efficiency and Thermal Performance of Wooden Houses (op. Energetska učinkovitost in toplotna izolativnost lesenih hiš) so raziskovalci ugotovili, da imajo lesene konstrukcije odlične izolativne lastnosti, kar se odraža v majhnih toplotnih izgubah in ustreznem ohlajanju objekta. Študija iz leta 2017, ki se je osredotočila predvsem na ekonomski vidik lesenih stavb (avtorja Dr. Peter R. Collins in Dr. Emily J. Hart), pa je prišla do rezultatov, da so stroški lesene gradnje v osnovi resda višji, zato pa so dolgoročni prihranki zaradi vzdrževanja in energetske učinkovitosti bistveno bolj ekonomični kot v primeru nekaterih drugih materialov. K temu še dodatno pripomorejo leseni izolacijski materiali, kot sta lesena volna in lesena vlakna.
»Za izolacijo med skeletom se uporablja lesna volna. Gre za toplotno izolacijo v ploščah, ki imajo lastnost sprejemanja in oddajanja vlage, kot vsi lesnoizolacijski materiali. Naša zunanja stena, ki je sestavljena iz lesnovlaknenih plošč in lesne volne, pa je difuzijsko odprta. To omogoča prehajanje vlage in pare skozi celoten konstrukcijski sistem. In če smo že pri toplotni izolativnosti: ta pri lesni volni znaša 0,036 W/mK, pri zunanjih fasadnih lesnovlaknenih ploščah pa 0,40 W/mK. Potem je tu še notranja inštalacijska plošča, po kateri speljemo inštalacije – njena debelina znaša 5 cm, toplotna izolativnost pa 0,40 W/mK. Velik pomen dajemo tudi toplotni izolativnosti strehe. Naša filozofija je, da so tla morda najslabše izolirana, stene bolje, streha pa najbolje, saj največ toplotnih izgub pozimi in toplotnih dobitkov v poletnem času ustvarimo prav skozi streho. Tudi v strešnem sistemu uporabljamo lesno vlakneno ploščo. Čez špirovce namesto desk položimo 35 mm debelo lesnovlakneno ploščo, ki je za dosego vodoobstojnosti in vodoodbojnosti prepojena s parafinom. Sledi zračni kanal, nato še nosilne letve za kritino in kritina. Omenjeno ploščo lahko uporabljamo tudi kot začasno kritino, in sicer kar tri mesece, saj uspešno kljubuje vremenskim izzivom, njena toplotna prevodnost pa znaša 0,045 W/mK. Med in pod špiravce vpihamo tudi lesna vlakna, običajno v 35‒40 cm debeli plasti – njihova toplotna prevodnost znaša 0,038 W/mK. Vse to so standardi, s katerimi je mogoče doseči tudi pasivno gradnjo, zaradi uporabe naravnih materialov pa je spodbuda Eko sklada na najvišji stopnji,« pojasnjuje sogovornik.
In zakaj tolikšen poudarek na naravnih materialih? Mnogo študij v zadnjih desetletjih je namreč potrdilo koristi bivanja z lesom. Od tega, da lahko lesene površine v sobi zmanjšajo odziv simpatičnega živčevja (University of British Columbia and FPInnovations) in posledično reducirajo naš stresni odziv, do občutka topline in udobja, ki ju povezujemo z lesom in ki pozitivno vplivata na naše mentalno zdravje. Umeščanje lesa v bivalni prostor neguje našo vez z naravo, t. i. biofilično oblikovanje pa po raziskavah sodeč pomembno vpliva na naše razpoloženje in kognitivno funkcijo. Les kot regulator vlage pa skrbi tudi za optimalno vlažnost v prostoru, kar prav tako prispeva k sami kakovosti bivanja. Največ o tem pa lahko izvemo kar iz prve roke. »Meni je les lep in mi je blizu, zato imam v hiši precej veliko vidnega lesa. Les po raziskavah sodeč dobro vpliva na razpoloženje, imamo pa precej strank, ki si želijo kakovosti bivanja v lesenem objektu, obenem pa ne želijo preveč vidnega lesa. V zadnjem času je vse več povpraševanja tudi po glinenih ometih, ki v kombinaciji z leseno konstrukcijo še izboljšajo odzivnost stene oziroma konstrukcijskega sistema za uravnavanje vlage,« še zaključi Mitja Škerjanc in ob tem opozori tudi na tiste, ki jim sicer viden les ni tako ljub, zato pa želijo užiti vse prednosti lesene konstrukcije in prisotnosti lesa.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
