To ni Gospodar prstanov in v tej zemljanki ne živijo hobiti. Čeprav se zdi, da smo na Šajerskem, nas je pot v resnici zanesla na Štajersko, kjer v zemljanki prebivajo povsem navadni ljudje.
V Razkrižju so pred časom rekonstruirali naselje iz bakrene dobe, ki je na tem mestu stalo pred približno 5500 leti. S hišami iz lesenih kolov, ometanimi z ilovico in plevelom, ter strehami iz trstike je občina Razkrižje ne le prikazala pomemben del slovenske zgodovine, pač pa tudi način gradnje in bivanjske navade takratnih prebivalcev tega območja. Mirka Žižka, bližnjega soseda, je ta postavitev še posebej navdušila, tako da si je tudi sam zaželel postaviti hišo, zgrajeno iz povsem naravnih materialov.
Namesto pravokotne oblike pa se je odločil za kupolasto hišo. “Na arhitekta sem se obrnil, ker sem želel, da je objekt ne le statično trden, pač pa tudi birokratsko urejen. Želel sem okrogel objekt in po nekaj mesecih je na mojo željo pristal,” se zanimivega sodelovanja z arhitektom spominja g. Žižek. Okrogla oblika je malenkost spremenila izvedbo gradnje: osnovna oblika je izdelana iz železnih nosilcev, praznine pa so zapolnjene z mešanico ilovice, slame in peska. Notranjost je ometana z ilovnatim ometom, zunanjost pa obložena z zemljino, na kateri je zasajena trava. “S pridobivanjem papirjem smo imeli nekaj težav, saj v slovenski zakonodaji ne obstaja bivalni prostor takšne oblike. Ampak nam je občina priskočila na pomoč,” se pridobivanja gradbenega dovoljenja spominja lastnik.
Gradnja zemljanke
Grobi del objekta je nastajal približno tri mesece; notranja oprema pa je prišla naknadno. “Posebnost je, da mora biti objekt postavljen spomladi, da se ima ilovica čas posušiti do prihoda zime,” pove. “Če se ne bi posušila, bi pozimi zmrznila in se spremenila v prah.”
Tudi notranja oprema je nekaj posebnega: večino je iz hlodov izdelal kar lastnik sam. “To me veseli. Nisem mojster, ker mojster bi napravil ravne linije, tu pa je vse malo zavito … Se vidi, da sem jaz delal,” se posmeji.
Svetloba v prostor prihaja skozi več cevnih svetlobnikov, ki preko ogledal svetlobo usmerjajo v prostor. Notranjost približno 50 m2 velike zemljanke je tako tudi brez klasičnih oken prijetno osvetljena. Ob vratih pa so namesto oken vgradili kozarce za vlaganje, ki so se izkazali tudi kot enkraten dekorativni detajl.
Seveda pa ni šlo brez sodobne tehnologije, ki jo v nekaterih primerih predpisuje tudi zakonodaja: poleg naravne osvetlitve je bilo potrebno zadostiti tudi potrebam po prezračevanju in ogrevanju. Prvo je urejeno s prisilnim prezračevanjem skozi dva energetsko učinkovita ventilatorja, drugo pa preko električnega stenskega ogrevanja.
V zemljanki zdaj sprejemajo goste, ki z veseljem tu prespijo noč ali dve in izkusijo lepote naravnega bivanja. “Razmišljava o tem, da bi se z ženo nekoč tudi sama preselila sem. Ko otroci odrastejo, je 50 m2 čisto dovolj, pa še občutek notri je čisto drugačen kot v klasični hiši,” se prihodnosti veseli g. Žižek.
Fotografije: arhiv lastnika
