Avtomatizirana poslovalnica se z minimalističnim posegom usidra v vhodno avlo Pošte na ljubljanski Čopovi ulici.
Stavba ljubljanske centralne pošte, sicer pod varstvom Zavoda za kulturno dediščino, je bila zgrajena koncem 19. stoletja v italijanskem renesančnem slogu. Isti funkciji služi že od svoje izgradnje, njena vsebina pa se je ves ta čas prilagajala novi in novi komunikacijski tehnologiji: leta 1897 je imela že telefonsko centralo z zvezo z Gradcem, Dunajem in Trstom.
Centralni vhod, umeščen na križišče Slovenske in Čopove ulice, ima krožen tloris, ki vodi v več javnih kril, kjer dandanes lahko opravimo raznolike storitve – kupimo znamke, plačamo položnice, naročimo digitalno potrdilo. Za opravilo vseh teh storitev pa od decembra dalje nismo več vezani na uradni odpiralni čas pošte, saj jih lahko opravimo kar v novo zasnovani avtomatizirani poslovalnici v vhodni avli stavbe.
Ko so mladi arhitekti iz studia BAAM dobili nalogo opreme prve avtomatizirane poštne poslovalnice pri nas, so poleg dobili tudi navodilo, da naj strop, stene in tla pustijo nedotaknjene in naj obstoječe arhitekture ne zastirajo. Arhitekti so se odločili nov poseg umestiti skladno z izhodiščno geometrijo prostora. Igra močnih in tankih volumnov je združena pod dvema velikima krožnicama, ki osvetljujeta ter poudarjata obstoječo arhitekturo štukatur, barv in členjenih balkonov.
Nov poseg je spoštljiv do obstoječega, hkrati pa se ne boji svoje (vsebinske in materialne) sodobnosti: v celoti je izdelan iz kovine in pobarvan v temnem odtenku, s čimer ustvarja izrazit vizualni kontrast obstoječi, teatralni arhitekturi okoli sebe.
Arhitektura: BAAM arhitekti
