V Lužah pri Kranju je oblikovalski studio LesnaVesna, ki ga sestavljata Eva Štrukelj in Ignacio Lopez ustvaril prav poseben bivalni prostor, ki gostom s toplino in domačnostjo ponazarja pregovorno slovensko gostoljubnost. Dodatki iz lesa, združeni z zanimivo paleto barv in vzorcev, na 70 kvadratnih metrih površine ustvarijo občutek doma, četudi na tisoče kilometrov stran od stalnega naslova.
Oblikovalski studio LesnaVesna slovi po čudovitih lesenih umetninah, ki jih je za potrebe turizma umestil tudi v apartma, ki se nahaja nedaleč stran od gorenjske prestolnice. Projekt končan leta 2020 se razteza na dobrih 70 m2 površine, v sklopu dvostanovanjske hiše, v kateri se je izpraznilo stanovanje in pokazala se je priložnost po turističnem programu.
»Stanovanje ni bilo v slabem stanju, zato pri sami prenovi ni bilo potrebno menjati tlaka. Lotili smo se le barvanja sten in tako osvežili celostno podobo bivalnega prostora ter dodali novo pohištvo. Prav tako ni bilo posegov v sam tloris, saj je bila razporeditev prostorov povsem priročna, tudi posegi v kopalniški del so bili izjemno majhni. Zaradi dobrega stanja smo se povsem izognili gradbenim posegom in se posvetili le estetskim,« pove arhitektka Eva Štrukelj, ki je celotno podobo prostora želela zapeljati skozi rdečo nit slovenstva, vendar ne na pretirano folkloren način. Z izbiro materialov, barv in vzorcev se je temu izognila, uspelo pa ji je ustvariti sodoben prostor z dobro mero domačnosti in topline.
»Izbrala sem predvsem surove teksture in barve, ki delujejo naravno in ne preveč vpadljivo, tako leseni kosi resnično pridejo do izraza. Gost lahko skozi celoten videz začuti duh slovenskega izročila, brez da bi sam prostor obtežen s pretirano dekorativnostjo. Lahko bi rekli da gre za slovensko gostoljubje na sodoben način,« pojasni oblikovalka. Pri opremljanju se je naslonila na subtilne detajle, ki dajejo dober občutek o širšem geografskem prostoru v katerem se človek nahaja.
Leseni dodatki prihajajo iz delavnice studia LesnaVesna, med njimi je kar nekaj prototipov in zgodb, ki so nastali med eksperimentiranjem z lesom. Ob nevtralni podlagi se dobro prilagajajo samemu prostoru. »Želela sva v prostor vnesti nekaj osebne note. Tako je samo stanovanje neke vrste zgodba najinega dela. Številnim najinim lesenim izdelkom sva vdahnila novo obliko, novo namembnost. V kuhinji lahko občudujemo lesene pogrinjke, ki so postali neke vrste instalacija na steni. V dnevni sobi se bohoti stropni panel z motivi gorenjskega srca, ki pa je umeščen na steno, ne na strop,« pove arhitektka.
Tudi celotno pohištvo v stanovanju je edinstveno in daje pridih unikatnosti. Oblikovalca sta se želela izogniti nakupovanju masovnega pohištva, ki je po njunem mnenju povsem brez duše, zato sta se odločila za obnovljene kose starega pohištva. Nekatere sta dobila iz druge roke, spet tretje sta našla kar doma, vse pa sta skrbno obnovila in postavila v prostor: »Želela sva, da se tudi pohištvo umešča v čas, ko je celotna hiša v resnici nastala. To so torej sedemdeseta, osemdeseta leta minulega stoletja. Gre za interpretacijo tistega časa na sodoben način.«
Svoj pečat sta pustila tudi na tekstilijah. Na kupljeno blago sta namreč odtisnila rastlinje, ki sta ga pred tem nabrala v gozdu in na bližnjih travnikih. Na ta način se tudi posteljnina in pogrinjki navezujejo na lokalno naravo.
»Že od samega začetka sta naju vodila domačnost in toplina. Barvna paleta je zadržana, prav z namenom, da les in vzorci resnično pridejo do izraza. V veliki meri gre za masiven les, ta se v spalnici odraža v vzglavju postelje narejenem iz orehovega lesa, v otroški sobi pa v podobi skrinje iz lesa češnje. V kopalnici je čudovit masiven hrastov pult,« zaključi oblikovalka, katere filozofija temelji na uporabnosti prepleteni z detajli iz lesa.
