Lastovice se vsako pomlad vrnejo v isto gnezdo. V njem leto za letom valijo in iz njega odletijo nove generacije ptic. Vsako leto pridno vzdržujejo svoj dom: gradnja novega gnezda je namreč prezahtevna, da bi se je ptice lotile vsakič znova. Takšna, skrbno ohranjena zavetja včasih preživijo tudi do pet generacij lastovic. Stanovanje v ljubljanski Šiški, ki smo ga obiskali, je kot eno od takšnih gnezd: s skrbnim vzdrževanjem je pred kratkim postal dom že četrti generaciji iste družine.
Študenta medicine in arhitekture, Barbara in Jure, sta svoja študijska leta preživela v stanovanju Barbarinih starih staršev. Čeprav je bilo še povsem funkcionalno, pa je zob časa že načel nekdaj kvalitetno pohištvo. “Bilo je neke vrste časovna kapsula,” se spominja Jure. Že med študijem sta stanovanje začela počasi prilagajati svojim potrebam, vmes sta pridobila strokovna naziva in se zaposlila, preden sta postala starša, pa sta se odločila stanovanje dokončno prenoviti.
Pred prenovo
“Prenavljala sva večinoma sama, s pomočjo družine in prijateljev,” pove arhitekt. “Delikatne zadeve pa sva prepustila strokovnjakom.” Priznava, da celovitega načrta za obnovo nikoli ni bilo – predvsem zato, ker sta stanovanje prostor za prostorom obnavljala vrsto let. “Pozitivna stvar dolgotrajne obnove je možnost poglobljenega razmisleka o lastnih željah in potrebah, zaradi česar tudi so rešitve v organizaciji prostorov še bolj uporabne.”
Med prenovo
Veliko premisleka sta namenila predvsem kuhinji in kopalnici, ki sta bili najbolj potrebni osvežitve. Z združitvijo nekdaj ločenih sanitarij in kopalnice ter povečavo okna je mlada družina dobila udobno in svetlo kopalnico. V kuhinji sta odstranila nekdanjo vgradno shrambo, posodobila vse tlake, obloge, elektro in vodovodne inštalacije ter investirala v popolnoma nov kuhinjski blok.
A prav vsega nista vrgla proč. Odločila sta se ohraniti tlak iz lamel parketa ter kasetiran strop v predsobi, ki v nas sprožita prijeten občutek nostalgije. V dnevni sobi najdemo nekdanjo jedilno mizo, ki sta ji odrezala noge – in jo tako preobrazila v kavno mizico. Naslanjač in jedilniške stole sta pretapicirala in jim s tem podaljšala življenjsko dobo; reciklirala sta odpirala omare iz dnevne sobe in jih uporabila v kopalnici; ohranila sta nekatere lestence. Pult v kopalnici iz masivnega hrasta sta pripeljala iz kmetije starih staršev v Beli krajini.
S spoštovanjem do (fizične in duhovne) dediščine starih staršev sta Jure in Barbara stanovanju podaljšala življenjsko dobo; hkrati pa tudi najmlajši članici družine zagotovila odraščanje v udobnem in varnem gnezdu.
Interier: Jure Uranič
Fotografije: Carlos Cuenca Solana
