V Ljubljani študira približno 40 tisoč študentov in tisti, ki niso iz glavnega mesta ali od blizu, se vsako šolsko leto srečujejo z izzivom nastanitve. Iti v študentski dom, v sobo k zasebniku ali morda najti kakšno drugo rešitev? Starša iz Štajerske sta za svoja šolajoča otroka kupila stanovanje, ki pa je bilo v precej slabem stanju. Temeljita obnova je bila zelo uspešna in zdaj vam predstavljamo njene sadove.
»Z možem sva razmišljala o nakupu nepremičnine izven našega domačega okolja. Sočasno, z dozorevanjem najine ideje, pa je sovpadal sinov odhod v Ljubljano na študij. Tako smo se odločili, da kupimo stanovanje v Ljubljani, ker to mesto tudi za naju predstavlja kraj lepih spominov. V Ljubljani sva se namreč srečala kot študenta, se zaljubila, začela hoditi. Zdaj trenutno je stanovanje namenjeno študiranju, večkrat pa v njem prespiva tudi midva z možem, včasih tudi hčerka, ki sicer hodi še v srednjo šolo, ampak tudi rada pride v Ljubljano,« začne pogovor z Ambienti lastnica Nataša.
Glede na to, da živijo na podeželju, sta z možem želela, da bi bilo stanovanje v manjšem bloku, mirnem okolju, pa tudi čim bolj obdano z naravo. Iskala sta ga kar nekaj časa in ga nazadnje našla v stavbi iz leta 1956. »Stanovanje je bilo zelo dotrajano. Estrihi so bili slabi, potem strojne inštalacije, elektroinštalacije, vse je bilo v prvotnem stanju. Tloris ni ustrezal sedanjim potrebam, bil je odraz tedanjega časa. V tem stanovanju sta živeli dve delavski družini, zato je bil tloris temu primeren. V stanovanju sta bili na desni strani dve veliki sobi, povezani z vrati. Na sredini je bil hodnik, ki se je končal s sanitarnim prostorom, razdeljenim na tri majhne dele. Na levi strani hodnika je bil dnevni prostor, ki se je nadaljeval v malo shrambo, ta pa se je končala z zelo majhnim, neuporabnim in nefunkcionalnim balkonom,« opisuje Nataša.
Vse skupaj je kar klicalo po temeljiti prenovi, ki je potekala hkrati z energetsko sanacijo celega bloka. Ta je dobil nov fasadni ovoj, mnogo stanovalcev se je odločilo tudi zazidati balkone in s tem povečati bivalno površino, glavno bistvo prenove v obiskanem stanovanju pa je bila menjava ogrevalnega sistema. »Prvotni stanovalci so se v tej zgradbi ogrevali z drvmi, potem s premogom, pozneje s plinskim ogrevanjem. Prejšnji lastniki tega stanovanja so se greli z radiatorjem in električnim kotlom. Sam prostor je dopuščal, da se odločiva za talno gretje, kot najučinkovitejši vir ogrevanja pa sva izbrala toplotno črpalko, s katero sva zelo zadovoljna,« pove lastnica in pojasni, da je glavna prednost toplotne črpalke neodvisnost ogrevanja, saj se lahko sami odločijo, kdaj bo začetek in konec kurilne sezone.
»Toplotno črpalko je vedno smiselno vgraditi. Edina ovira je prostorska postavitev, saj je v primerjavi z individualno hišo v strnjenem naselju oziroma večstanovanjski stavbi tega prostora manj. To pomeni, da se prostor za toplotno črpalko lahko najde v kleti, na podstrešju, na balkonu. Zelo neradi pa postavljamo toplotne črpalke na fasado objektov, ker s tem motimo veduto objektov, s čimer se arhitekti običajno ne strinjajo,« opozarja Dean Besednjak, pomočnik direktorja v podjetju Kronoterm, kjer so izdelali toplotno črpalko Versi, namenjeno prav za vgradnjo v stanovanja in celo za notranjo vgradnjo, kadar zunaj ni prostora.
»V primeru notranje vgradnje moramo seveda poskrbeti za nekaj detajlov. Eden takih je odvod kondenzata. Pri ogrevanju, hlajenju nastaja kondenzat (op. a. voda), ki ga moramo odvesti iz prostora. To je pri vgradnjah v kletne prostore še poseben izziv, ker je treba poiskati ustrezen odtok, za razliko od zunanjih postavitev, kjer je praktično zelo preprosto odvesti kondenzat v zemljo ali v neko drenažno cev. Prav tako je izziv pri notranjih postavitvah emisija hrupa. S postavitvijo toplotne črpalke ne želimo motiti stanovalcev v bloku, zato mora biti toplotna črpalka še posebej tiha. In v našem primeru je zadeva taka, da včasih bolj slišimo sosedov pralni stroj kot pa delovanje toplotne črpalke.«
Lastnika sta toplotno črpalko, notranjo enoto z bojlerjem in dodaten zalogovnik postavila v klet neposredno pod stanovanjem. Zunanji zrak črpa preko dovodnih cevi, upravljata pa jo zelo preprosto prek regulatorja v stanovanju ali aplikacije na pametnem telefonu. Črpalka skrbi za toplo sanitarno vodo, ogreva stanovanje in ga v poletnih mesecih tudi ohlaja.
»Raznolikost toplotne črpalke se kaže v tem, da lahko v poletnem času obrnemo režim delovanja. Hladno vodo, ki jo proizvaja v poletnem času, lahko uporabimo za hlajenje prostorov, vendar moramo za to imeti konvektorje. Konvektorji so naprave, ki imajo večjo površino prenosa toplote v primerjavi z radiatorji in poskrbijo, da se kondenzat, ki se nabira na površini konvertorja, odvaja v drenažo,« razlaga Besednjak in dodaja, da so v študentskem stanovanju zaradi večjega udobja bivanja konvektorje dopolnili še s talnim gretjem, ki ga sicer v starejših objektih ni možno vedno izvesti. »Za vgradnjo talnega ogrevanja je potrebna ustrezna višina estriha (vsaj 12 cm), v katero je možno vgraditi talno ogrevanje. Torej, izolacijo, cevi, estrih in končno oblogo. Če višina ni ustrezna, ta možnost odpade.«
65 m2 veliko stanovanje je svetlo, funkcionalno in odprto. Ker je namenjeno študentskemu življenju, sta lastnika vanj vpeljala mladostni duh, toplino pa pričarala z živahnimi detajli. »V sobi, kjer trenutno študira sin, smo se poigrali z barvami. V osnovi so pastelne, omare so bele, soba je svetla. Pazili smo predvsem na pohištvo, da je funkcionalno za študenta. Poigrali smo se tudi z barvami prek naših fotografij, na stenah so namreč malo bolj živahne fotografije večjega formata z naših potovanj. Sobe morajo odražati toplino, zato je tudi druga soba v pastelnih barvah, velika in svetla, medtem ko je kopalnica manjša. Tudi zanjo smo želeli, da je svetla, zato smo izbrali pastelne, zemeljske barve. Dnevna soba je povezana z jedilnico in kuhinjo, ki je precej velika, ker radi kuhamo. Na račun spremenjenega majhnega balkona smo kuhinjo lahko malo povečali ter dobili veliko shranjevalnih in delovnih površin,« opisuje investitorka.
Za konec poudari, da je prenova trajala veliko dlje, kot so pričakovali. Stanovanje so kupili nekaj mesecev, preden se je sin odpravil na študij v Ljubljano, vendar je moral večji del prvega letnika stanovati drugje. »Šele po dobrem letu nam je uspelo, da je bila obnova res v taki fazi, da se je lahko preselil.«
Fotografije: arhiv lastnikov, Ambienti
Sponzorirana vsebina
