V sodobni dobi hitrega načina življenja in razvoja tehnologije se vedno znova poraja vprašanje, kako novi dejavniki vplivajo na družbo, predvsem na posameznika, čigar življenje je vse bolj prepleteno s stresom in pomanjkanjem časa. Dober arhitekt oziroma notranji oblikovalec mora biti sposoben razumeti in prepoznati povezavo med oblikovanjem in ergonomijo, interdisciplinarno vedo, ki išče pogoje, v katerih lahko posameznik čim bolj udobno živi, dela in ustvarja.
Izboljšanje kakovosti življenja
Sodobno življenje se v marsičem razlikuje od življenja predhodnih generacij, še posebej v odnosu človeka do svojega okolja. Ergonomija, sicer dokaj mlada veda, se ukvarja s preučevanjem vedenja in reakcij posameznika v njegovem delovnem oziroma bivalnem prostoru.
Namen ergonomskega preučevanja je zagotavljanje zdravja ljudi ali zaposlenih in preprečevanje poškodb zaradi ponavljajočih se gibov, kar z implementacijo ergonomije v posameznih objektih in okoljih prispeva k povečanju produktivnosti, ustvarjalnosti, motivaciji, ohranjanju telesnega in duševnega zdravja, izboljšanju kakovosti življenja, telesne drže in razvoja družbe.
Upoštevanje antropometrije, študije meritev človeškega telesa
Ergonomsko znanje mora biti del oblikovalskega procesa že v začetnih načrtovalnih fazah stanovanjskih oziroma javnih objektov. Arhitekt oziroma notranji oblikovalec mora v odnosu človeka in njegovega okolja upoštevati dimenzije delovnega okolja, dimenzije telesa, položaj telesa, prostor človekovega delovanja, človekovo vidno polje in vidne informacije.
Samo ustreznost prostora označujejo številni dejavniki, kot so izbor pohištva, njihova funkcionalna razporeditev, shranjevanje ter funkcionalnost postavitve z vidika pogostosti njihove uporabe, ustrezna izbira varnih in funkcionalnih materialov, osvetljenost, odmevni čas v prostoru in prezračevanje. Od tega je namreč odvisno, kako se človek v določenem bivalnem prostoru vede in deluje.
Dvižna miza, najnovejši pisarniški trend
V zadnjem letu se je službeno okolje preselilo v domače okolje. Veliko ljudi je primoranih delati od doma, sama uspešnost in motivacija pa je velikokrat odvisna od ustreznosti delovnega okolja. Raziskave kažejo, da človek v razvitem svetu presedi povprečno od 8 do 10 ur dnevno, kar povečuje ponavljajoče se bolečine hrbta in mikrotraume na sklepih, mišicah ter medvretenčnih diskih. Dobra in najnovejša ergonomska praksa je dvižna pisalna miza, ki omogoča enostavne prehode med sedenjem stanjem.
Miza je odlična je v kombinaciji z žogo za sedenje in ergonomskim pisarniškim stolom. Mišice imajo namreč mišični spomin, zato predolgo sedenje v enakem položaju škoduje telesni drži in hrbtenici, tudi če uporabljamo ergonomsko ustrezen stol. Svetujemo kombinacijo vseh treh.
Globlja delovna površina zagotavlja bolj udobno bralno razdaljo kot tudi večjo delovno površino. Pomembna je izbira dobre namizne ali ob mizne luči, ki poskrbi očem prijazno svetlobo. Zagotoviti moramo tudi ustrezni prostor za zdravo pozicioniranje zapestja.
Družba mora poskrbeti za trajnostno bivalno okolje
Ergonomija ima zelo velik vpliv na človeško telo. Skozi čas se poleg človeka intenzivno spreminja tudi njegovo neposredno okolje, zato je potrebno neprestano proučevanje in prilagajanje novih dejavnikov in vplivov. Racionalna družba kot taka pa si mora želeti, da pride do sprememb v zavesti po obravnavi tako posameznika kot družbe ter poskrbeti za trajnostno in kakovostno bivalno okolje.
