Mini hiša, po svetu poznana pod besedno zvezo »tiny house«, je v zadnjih letih zaradi finančne dostopnosti vse bolj priljubljena in razširjena oblika bivanja. Popularna je predvsem v Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji. Zmanjšanje stroškov, poenostavljen življenjski slog in večja svoboda – koncept mini hiše temelji na načelu trajnosti, udobnosti in ekonomske varnosti.
Zakaj je povpraševanje po mini hiškah vedno večje?
Razlogov, zakaj se vedno več ljudi odloča za bivanje v mini hiški, je kar nekaj. Tema o »cenovno ugodnih nastanitvah« že vrsto let vpliva na gradbeno industrijo in politiko, nenazadnje tudi zaradi strmo rastočih cen nepremičnin. Velikokrat se zgodi, da so zazidljiva zemljišča in stanovanja v urbanih območjih, zlasti v velikih mestih, za velik del populacije prevelik finančni zalogaj.
Drugi razlog predstavlja dejstvo, da stanovanjski sektor še vedno predstavlja naraščajoč delež svetovnih emisij toplogrednih plinov. Mini hiške se pojavljajo kot potencialna rešitev tega vprašanja. Raziskave kažejo, da lahko bivanje v mini hiši povzroči 70-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na prebivalca v primerjavi s klasično hišo.
Kdo si želi mini hiše?
Zanimanje za mini hiške se je od leta 2008, ko je izbruhnila ekonomska kriza, opazno povečalo. Posamezniki, ki si v prvi vrsti zaradi finančne dostopnosti želijo bivati v eni izmed mini hiš, dajejo velik poudarek na mobilnost, trajnost, modularno montažo, ekološke materiale, samooskrbo in energetsko učinkovitost.
Zanjo se odločajo predvsem ljudje, katerim je blizu preprosto in avanturistično življenje. Le-ti imajo po navadi razvito nadpovprečno okolijsko zavest in se držijo miselnosti »živeti z manj, pomeni biti bolj zadovoljen«. Zanimiv je podatek, da naj bi bila večina (približno 67 odstotkov) zagovornikov majhnih hišk prav žensk.
Vzemite si čas za načrtovanje prostora
Mini hiše so vseh oblik in velikosti. Načrtna zasnova prostora majhne hiše je izrednega pomena. Zaradi omejene in manjše kvadrature je potrebno vsa bivalna področja klasične hiše skrčiti na manjši tloris. Standardnih odmikov se je seveda nemogoče držati. Kuhinjo, jedilnico, pisarno, dnevni prostor, kopalnico, spalnico je potrebno umestiti od 10 do največ 20 kvadratnih metrov bivalne površine.
Pri tako majhni kvadraturi je potreben izkoristek vsakega centimetra. Priporočljiva je izbira pohištva, narejenega po meri. Le tako bo prostor, predvsem za shranjevanje, maksimalno izkoriščen.
Spalni del se največkrat umešča na višji nivo. Do njega se lahko dostopa s pomočjo letve ali po meri narejenih stopnic. Prostor mini hiške se optično poveča če vanjo umestimo panoramska okna. Sam eksterier tako povežemo z interierjem.
Živite preprosto: odstranite odvečne stvari in se povežite z naravo
Navdušenci, ki v majhnih hiškah živijo in ustvarjajo, jih predstavljajo kot idealna bivališča za skromne ljudi, ki radi živijo preprosto, minimalistično in ne potrošniško življenje. Da prostor ne postane prenatrpan in zasičen, se je potrebno nakupom nepotrebnih in neuporabnih stvari izogibati. Odličen dodatek k mini hiši je zunanja terasa, ki posameznika še bolj poveže z naravo.
Poznamo dva tipa majhnih hišk. Lahko so mobilne, torej na kolesih, ali stacionarne, katere so umeščene direktno na temeljno površino. Prve niso vezane le na eno lokacijo in so primerne za avanturiste, ki uživajo v spremembi okolja. Druge so običajno montaže in so primerne za bolj ustaljen tip ljudi.
Kaj narekuje slovenska zakonodaja?
Zakonodaja je odvisna od države in je v vsaki nekoliko drugačna. V Sloveniji mobilne hiške (na kolesih) spadajo med objekte, v katerih ni mogoče prijaviti stalnega prebivališča. Prav zato so obravnavane kot objekti za začasno bivanje.
Za bivanje v stacionarni hiški na drugi strani potrebujete zazidljivo zemljišče in vso potrebno dokumentacijo. Le tako se lahko hišo priklopi na komunalne priključke in se uredi stalno prebivališče. Potrebna je tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker kvadratura hiš po navadi ne presega 25 kvadratnih metrov, zadostuje gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte. Hiša mora izpolnjevati tudi enoetažni pogoj, kar pomeni, da v višino ne sme meriti več kot šest metrov, v globino ne več kot dva.
