Opaznejše ko je slovo drugih cvetlic, vabljivejše postajajo dalije, ki vse do prve slane cvetijo na gredah in v loncih. Med njimi najdemo velikanke, ki merijo v višino toliko kot odrasel človek, pa tudi pritlikave različice, ki so privlačne za v cvetlična korita.
Dalija je rod grmičastih gomoljastih trajnic s privlačnimi cvetovi, ki izvira iz Mehike. Dolga olesenela stebla ene vrste dalij so v Srednji Ameriki uporabljali za izdelavo kadilnih pip, že Azteki pa so te lepe cvetlice gojili za prehrano ter v obredne in dekorativne namene. Prav lepota cvetov je tista, ki prepriča in očara marsikaterega ljubitelja rožic, da dalije posadi na svojem vrtu.
Majhne spredaj, velike zadaj
Dalije uspevajo skoraj povsod, prija jim delno sončno rastišče s srednje bogato in prepustno zemljo. Ko jih sadimo, je dobro zemlji dodati kompost ali preperel organski gnoj. Sadimo jih v srednje rodovitno prst, ki naj ne bo preveč vlažna, pa tudi ne povsem suha. Tla naj ne bodo preveč bogata z dušikom. Cvetenje bomo spodbudili z dodatkom fosforja in kalija.
Sorte, ki so visoke, je treba privezovati, zato jim že ob saditvi dodamo kol ali drugo ustrezno oporo. Ko začnejo cveteti, redno odstranjujemo odcvetela socvetja tako, da odrežemo pecelj tam, kjer izrašča iz glavnega cvetnega stebla. Tako se bodo razvijali novi nastavki cvetov vse do novembra.
Na vrtu pritlikave dalije zasajamo v prednji del cvetlične gredice, višje sorte pa so primernejše za zadnji del grede oziroma predel grede bliže ograji. Zlasti nizki primerki so zelo priljubljeni za poletne nasade v koritih in večjih dekorativnih posodah. Cvetovi na daljših steblih so dekorativni in vzdržljivi tudi v vazah ali aranžmajih, drobnocvetne pomponske dalije pa lahko uspešno posušimo in jih uporabimo v dekoracijah s suhim cvetjem.
Jeseni počitek v pesku
Če na domačem vrtu delamo selekcijo in želimo ohraniti le najboljše in najlepše primerke dalij, jih ustrezno označimo, da bomo vedeli, katera semena pobrati oziroma kje izkopati gomolje. Pri odbiranju je pomembno, da poiščemo dalijo, ki ima močno cvetno steblo, pri visokih sortah morajo biti cvetovi usmerjeni v smeri urnega kazalca, ključno je tudi, da je rastlina zdrava.
Gomolji dalij bi pozimi zunaj zmrznili in propadli. Običajno se novembra začne prva slana, ki posmodi omenjene cvetlice. Takrat sledi čas izkopa.
Najprej je treba steblo porezati dva centimetra nad koreninskim vratom. Potem previdno izkopljemo gomolje, ki jih osušimo na soncu. Nato jih položimo v zaboje, napolnjene s peskom (ne z mivko, ker je ta navadno preveč vlažna). Pripravimo približno centimeter debelo peščeno podlago, na katero zložimo suhe gomolje, nato jih po vrhu še zasujemo s peskom, da so v celoti pokriti. Tako pripravljene gomolje je najbolje skladiščiti v kleti pri temperaturi od štiri do sedem stopinj Celzija vse do spomladi.
Sajenje spomladi
Gomolje dalij sadimo konec aprila ali maja, običajno takrat, ko se sadi krompir. Temperature zraka čez dan morajo biti najmanj 12 stopinj Celzija. Pri pomladanskem sajenju na vrt izkopljemo tako globoke jame, da bo nad posajenimi gomolji še od tri do pet centimetrov zemlje. Razdalja med posajenimi gomolji naj bo od 50 do 90 centimetrov, odvisno od sorte. Gomoljčke lahko sadimo tudi v lončke, za kar poskrbimo že marca.
Sanje o modri daliji
Sredi 19. stoletja je neki londonski časopis razpisal nagrado v višini enega angleškega funta za tistega žlahtnitelja, ki bi prvi vzgojil modro dalijo. Ta nagrada nikoli ni bila podeljena, ker žlahtniteljem do zdaj še ni uspelo vzgojiti modre sorte. Najbližje modri so dalije v lila barvi, kot denimo sorta Bonny Blue. A tudi približki so še daleč od prave modrine.
Najvišja med vsemi dalijami je divja vrsta Dahlia imperialis, ki v naravi raste na območju med Gvatemalo in Kolumbijo. V višino zraste od osem do deset metrov. V Evropi jo na prostem zelo težko pripravimo do cvetenja, saj jo navadno prej pokonča mraz.
Z vrta na krožnik
Listi in cvetni popki dalij zelo teknejo rdečim polžem, ki lahko čez noč pospravijo mlado rastlino. Voluharjem in mišim pa gredo v slast gomolji dalij, ki imajo precej sladkast okus. Gomolji so užitni tudi za človeka. Že Azteki so dalije uporabljali za hrano. Ko so jih osvajalci novega sveta iz Mehike pretovorili v Evropo, so jih sprva nameravali uporabljati kot nadomestek krompirju. Vendar jih je lepota cvetov tako zapeljala, da so skozi zgodovino več pozornosti namenili občudovanju cvetov kot vzgoji velikih gomoljev, s katerimi bi prehranili vasi in mesta. Gomolji se lahko jedo surovi ali kuhani, okus pa se razlikuje od sorte do sorte. Poznavalci pravijo, da ob zaužitju spominjajo na mešanico korenčka, zelene in krompirja, zato so primerni kot priloga k slanim jedem, prav tako jih lahko narežete v sadno solato.
Fotografije: Flower Council of Holland, Floradania, Blomsterfrämjandet
