V Surreyju, nedaleč od Londona, stoji nova hiša, ki se s svojo arhitekturno zasnovo in izbiro materialov subtilno zliva s pokrajino, kot bi bila njen naravni podaljšek.
S premišljenim oblikovanjem je na 1,2 hektarja veliki parceli nastala hiša Graylings, ki meri 8,20 x 13,20 metra in v dveh nadstropjih ponuja 250 kvadratnih metrov bivalnih površin. Stavba je odprta svetlobi, zraku in naravi, v njej je tudi obilo prostora za goste.
Trije povezani objekti
Iz ptičje perspektive stavba deluje kot abstrakten znak, kjer so trije povezani objekti organizirani v obliki črke H. Omenjena struktura ni zgolj geometrijska postavitev, temveč je odraz notranje logike, ki se naslanja na principe japonske arhitekture ‒ ta v ospredje postavlja jasnost, eleganco in harmonijo med notranjim in zunanjim. Za gradnjo z velikimi lesenimi elementi iz smreke in macesna in naravno izolacijo iz lesnih oblancev je poskrbelo podjetje Baufritz.
Hiša s fasado iz črno pobarvanega lesa je sestavljena iz dvonadstropnega zahodnega krila, enonadstropnega vzhodnega krila in hodnika, ki povezuje obe stavbi s strmima strehama in konstrukcijo iz lesenih stebrov ter nosilcev na čelnih straneh. Ob prednjem delu hiše je tudi garaža, ki je ločena od stavbnih elementov, namenjenih bivanju.
Obrnjena logika bivanja
Ob vstopu skozi glavni vhod v pritličju zahodnega dela hiše se znajdete v zelo prijetnem ambientu estetske jasnosti. Ta nivo obsega stranišče za goste, dve spalnici z lastno kopalnico, in še eno spalnico s kopalnico ter delovno sobo in tehnični prostor.
Koncept obrnjene hiše, kjer so spalni prostori spodaj in bivalni prostori zgoraj, prinaša subtilni preobrat pričakovanj, kako naj bi bila hiša zasnovana. Ta odločitev omogoča, da bivalni prostori izkoristijo naravno svetlobo in ponujajo razgled na okolico, medtem ko spalni prostori ostajajo zaščiteni, potopljeni v tišino in umik.
Nadstropje z razgledom
Bivalni del v nadstropju se povezuje z okolico prek velikih panoramskih sten, ki so kot okvirji za žive slike narave, hkrati pa omogočajo prepletanje notranjega in zunanjega sveta. Celotno nadstropje, do katerega se lahko pride tudi po potki z ulice, zavzemajo dvovišinska prostorna odprta kuhinja, jedilnica in dnevna soba. Kamin služi kot pregrada med dnevnim in jedilnim prostorom. Hiša je opremljena s pohištvom po meri, tekstilna barvna zasnova notranjosti je v oranžnih, rumenih in zelenih tonih, kar daje prostoru sproščeno noto in prijetno lahkotnost.
Taktilnost in svetloba
Srednji del hiše povezuje obe krili z japonsko navdihnjenim hodnikom, ki omogoča prehod iz odprtosti v zbranost, iz zunanjosti v notranjost. Lesena stropna obloga in svetlobne rešitve na hodniku ustvarjajo občutek fluidnosti, kjer svetloba postaja material, ki oblikuje atmosfero in izkušnjo bivanja.
Že prvi koraki v to zatočišče razkrijejo filozofijo oblikovanja, ki temelji na taktilnosti materialov. Znotraj so opazne tapete z močnimi barvami in pridihom Japonske.
Hodnik s svojo stropno oblogo iz lesenih letvic in elegantno svetlobno rešitvijo vodi do zasebnega vzhodnega dela. V vzhodnem krilu je glavna spalnica, zasnovana kot svetišče zasebnosti in kontemplacije. Ob spalnici sta še kopalnica in prostorna garderoba. Tukajšnji prostori niso zgolj funkcionalni, temveč prežeti z duhovnostjo, ki jo je mogoče občutiti v tišini jutra ali v svetlobi, ki se preliva skozi velika okna.
Vez z naravo
Vrt, dostopen iz kuhinje in jedilnice, je zamišljen kot podaljšek notranjih prostorov, kjer se odpira pogled na cvetoče rože, praproti, okrasne trave in ne nazadnje tudi na drevesno praprot (Dicksonia antarctica) ter nežno žuborenje vode. Ta vrt ni zgolj estetski dodatek, ampak prostor za meditacijo, kjer se lahko um sprosti in se potopi v stanje miru.
Ena ključnih lastnosti hiše Graylings je njena zavezanost naravi. Gradnja na tem območju londonskega zelenega pasu je bila odobrena pod pogojem, da ne bo prizadela naravnega habitata netopirjev, ki so tukaj prebivali že prej. Čajna hiša, zgrajena v skladu z japonsko simboliko in poimenovana hiša netopirjev, je tako postala njihov novi dom. Tako narava ni zgolj ozadje, temveč aktivni udeleženec arhitekturne zgodbe.
Fotografije: www.baufritz.com
