V Mariboru je nastal edinstven ambient, ki je zgleden primer tega, kako se les in modrost odlično dopolnjujeta. Nova knjižnica namreč harmonično povezuje prostore, knjige, študente in zaposlene.
Projekt knjižnice Fakultete za zdravstvene vede (FZV) Univerze v Mariboru je zajemal rekonstrukcijo obstoječe knjižnice ter širitev z izgradnjo dvonivojskega prizidka. »Naš namen je bil vzpostaviti ne le prostor, ki omogoča znanstvenoraziskovalno delo in hrambo knjig, temveč tudi prostor, ki postane bivalni ambient,« razkriva arhitekt David Mišič iz Styria Arhitekture. »Od zunaj je knjižnica zasnovana kot paviljon, od znotraj pa kot gnezdo. Tipologija prizidka knjižnice tako ni konvencionalna stavba, temveč je paviljon, oblikovan v strukturi velike knjižne omare, v kateri uporabniki prostor dojemajo s popolnoma novo izkušnjo. Knjižne omare so nosilec funkcije knjižnih regalov in stavbne konstrukcije ter prevodnik naravne osvetlitve. Strukturna zasnova, v kateri prevladuje vidna lesena konstrukcija, pa ustvarja prostorsko toplino in bivalni značaj,« opisuje Mišič.
Mikrolaminirana bukev namesto smreke
Za konstrukcijo je bila uporabljena mikrolaminirana bukev. »Prednost tega materiala je, da dovoljuje po 2,5-krat daljše razpone in 3-krat večje možnosti obremenitve kot lepljena smreka. Zato so elementi tukaj bolj vitki. Z bistveno manjšo količino lesa smo ustvarili eleganten in prostoren ambient,« še dodaja arhitekt.
Z nekdanjih 100 na novih 290 kvadratnih metrov
Dekanica FZV, izr. prof. dr. Mateja Lorber, pripoveduje, da je nova knjižnica dobila prostor na nekdanjem dvorišču med tremi stavbami fakultete. »Za sam projekt je zaslužna nekdanja dekanica prof. dr. Majda Pajnkihar, ki je prepoznala potrebo po povečanju fakultete in tako smo danes ponosni na povečano in sodobno opremljeno knjižnico, ki predstavlja prijeten prostor za študente. Tukaj se učijo, izvajajo raziskovalno delo in se tudi družijo,« poudarja Lorberjeva.
Idejna zasnova za knjižnico je nastala leta 2017, gradnja se je začela leta 2019, od leta 2022 pa je tudi odprta. Z nekdanjih 100 se je nova knjižnica povečala na skupnih 290 kvadratnih metrov.
Vpliv lesa na počutje
»Na FZV se vseskozi zavedamo pomena dobrega zdravja. Zato smo kot osnovni gradbeni material izbrali les. Lesena je konstrukcija celotnega objekta, lesene so knjižne police, mize in tudi stopnišče,« našteva dekanica, nato utemelji, zakaj so izbrali prav les: »Ta naravni material z barvo in konstrukcijo pozitivno vpliva na naše počutje. Psihološko nas tudi pomirja in nam zagotavlja prijetno bivanje. Znano je tudi, da les regulira vlažnost zraka v prostoru in prijetno diši, kar nas sprošča, zato se v takšnem prostoru počutimo prijetno. Raziskave kažejo, da leseno bivalno okolje prispeva k zmanjšanju stresa in omogoča lažje učenje,« našteva dr. Mateja Lorber.
Od vhoda prek stopnic do galerije
Ob vstopu v knjižnico je najprej prostor za izposojo in prodajo knjižnega gradiva. Desno najdemo udobne čitalniške niše s prijetno stropno osvetljavo, v osrednjem delu pa so velike delovne mize z računalniki in navdihujočimi svetili. Tam je mogoče delati stoje ali polsede. Nekoliko dalje sta še dve veliki konferenčni mizi s stoli.
Levo od stopnišča je razgiban prostor za sproščeno individualno ali skupinsko delo. Knjižnica se nadaljuje še nadstropje višje, kamor vodijo elegantne lesene stopnice. V nadstropju knjižnice je galerija, pregrajena s steklom in opremljena z mizami in stoli, ki se lahko uporabljajo individualno ali skupinsko. Pregrajen del pogosto uporablja študentski svet fakultete, tam poteka tudi tutorska dejavnost. »Za nas študente in študentski svet se je z novo knjižnico spremenilo marsikaj. Predvsem smo pridobili dodaten ogromen prostor, v katerem ne samo da se pripravljamo za seminarske naloge, študiramo in se izobražujemo za naš poklic, ampak tudi preživljamo prosti čas,« pojasnjuje Benjamin Habinc, prodekan za študentska vprašanja na FZV.
O tem, kako doživlja novo knjižnico, Habinc razkrije: »Našo knjižnico, ki ji les podarja toplino in domačnost, doživljam kot čebelji panj. Tako kot so čebele delavne in marljive, imamo te vrline tudi študenti, ki, odkar imamo novo knjižnico, zelo radi prihajamo v te prostore.«
Sodobna oprema
Ne le ambient, moderna in privlačna je tudi oprema prostorov. Mize so iz hrastovega lesa in omogočajo skupinsko delo. Posebno pozornost so arhitekti namenili izbiri stolov in naslanjačev, ki prinašajo udobje in raznolik način sedenja. Imenitna so tudi svetila v obliki oblakov in osvetlitev skylight, ki pričara takšno svetlobo, kot bi bili pod nebom. Knjižnica je dovolj tiha, tudi ko je v njej veliko študentov. »Talna obloga iz volne duši zvok, razčlenjen strop pa ga razbija, tako da se zvok ne odbija,« pojasnjuje Mišič.
Potencial naravnega materiala za prostore zdravja
Na oknih knjižnice ni nameščenih senčil. Za zaščito knjižnega gradiva pred pregrevanjem so uporabili kaljeno steklo s posebnim premazom, ki učinkovito preprečuje vdor UV-žarkov. Dodatno je lesena konstrukcija na zunanji strani zaščitena z aluminijastimi pokrivnimi letvami, ki zagotavljajo, da sončna svetloba, zunanja vlaga in temperaturna nihanja ne vplivajo na videz in trdnost lesene strukture.
Arhitekt David Mišič poudarja: »Z obliko in uporabljenimi materiali smo ustvarili objekt, ki predstavlja nasprotje sterilnim okoljem in stavbam, kjer bodo v prihodnosti delovali študenti kot zdravstveni delavci.«
Morda bo to prijetno okolje fakultetne knjižnice navdihnilo graditelje zdravstvenih ustanov, da bodo v prihodnje razmislili o pogostejši uporabi lesa kot enega od osnovnih gradbenih materialov za objekte, kjer ljudje iščemo strokovne nasvete in pomoč v zvezi z zdravjem.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Sponzorirana vsebina
Fotografije: Miran Kambič
