Naše zgradbe ustvarijo več kot 40 odstotkov vseh emisij v okolje, zato bodo v prihodnje morale postati manj potratne, cenejše in bolj trajnostne. Eden od korakov k temu je izbira naravnih gradbenih materialov. Na primer lesa, ki zagotavlja zdravo bivalno okolje, je enostaven za oblikovanje in odličen izolator. Ker se je čez noč težko povsem obdati v lesen ambient, za začetek priporočamo leseno stavbno pohištvo – okna in vrata iz lesa imajo kopico prednosti pred sorodnimi izdelki iz drugih materialov.
Verjetno se sprašujete, kaj nam lesna okna nudijo več kot PVC ali aluminijasta? – ena glavnih prednosti je fleksibilnost, ki nam jo omogoča les. Gre za material, ki ga z veliko pridobljenega znanja od naših prednikov lahko obdelujemo in oblikujemo na najrazličnejše načine. Vse manj je omejitev in s tem se lahko izdelki v večini primerov v celoti prilagodijo željam uporabnikov. Prednosti pa je še več:
»Predvsem je les domač in naraven material, ki je okolju in človeku prijazen. Ima nizek ogljični odtis in dobro vpliva na kakovost bivanja. Nudi tudi druge ustrezne lastnosti, ki so potrebne za uporabo pri izdelavi stavbnega pohištva. Mehanske lastnosti okvirjev iz lesa oziroma njegovih lepljencev se najboljše obnesejo tudi na najbolj obremenjenih mestih, kot je strešno okno, kjer zaradi obremenitev drugi materiali ne najdejo mesta. Leseni okenski okvirji so požarno varnejši od PVC profilov, saj počasneje gorijo in ustvarijo manj strupenih plinov,« opisuje glavne vrline lesenega stavbnega pohištva Matjaž Eržen, energetski svetovalec mreže Ensvet.
Slovenska podjetja so v izdelavi lesenih oken med najboljšimi na svetu. »Slovenska okna, narejena iz lesa, je inštitut Passive house iz Darmstadta v Nemčiji uvrstil v svetovnem merilu med najboljša okna iz vseh različnih materialov. Tudi to je razlog, da se investitorji, poleg vseh drugih naštetih prednosti, odločajo za vgradnjo lesenih oken,” je prepričan Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
So boljša vrata iz smreke ali iz macesna?
Pogosto vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je izbira lesa. Katere vrste se najbolje obnesejo pri izdelavi okenskih okvirjev in vratnih kril? Eržen poudarja, da na izbiro največkrat vplivata dostopnost in cena. Najbolj pogosta je izbira smrekovega lesa, ker je najbolj dostopen, izolativen in se ga lahko obdeluje. V primerjavi z drugimi vrstami lesa ima tudi nižjo gostoto, s tem pa tudi nižjo toplotno prevodnostjo, ki pa je pri oknih še kako pomembna.
Čeprav smreka ni tako obstojna, trdna in trajna, kot sta denimo macesen (predvsem neavtohtoni sibirski) in hrast, pa se lahko njeno trajnost seveda izboljša. Na primer z dobro površinsko obdelavo (debelo-slojni premazi), z aluminijastimi profili na zunanji strani okna/vrat (standardni odkapni profil, krilni odkapnik ali celotna maska), za večjo vzdržljivost lesa poskrbi tudi termična obdelava (denimo pri smreki termična obdelava izniči možnost trohnenja lesa).
Pomembne lastnosti
Niso pa kar vsa okna in vrata samo zato, ker so lesena, že avtomatično tudi kakovostna. Če se odločate za nakup, je treba paziti, kakšne varnostne in izolacijske lastnosti (toplotne, zvočne …) okna in vrata nudijo.
»Osnovno toplotno in zvočno zaščito oken in zunanjih vrat omejujejo že predpisi – npr. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah oziroma tehnična smernica za graditev, ki omejuje toplotno prehodnost oken na največ 1,3 W/m2K in vrat na največ 1,6 W/m2K. Leseno stavbno pohištvo predpisane pogoje izpolnjuje. Boljšo toplotno izolativnost praviloma dosežemo z debelejšimi okviri. Zvočna izolativnost lesenih oken z dvojno zasteklitvijo zlahka dosega 32 dB, z debelejšimi stekli se jo lahko izboljša do 39 dB. Za dejansko doseganje ustrezne toplotne in zvočne zaščite pa je zelo pomembna zlasti kakovostna vgradnja stavbnega pohištva, ki naj sledi smernicam vgradnje v treh ravneh (smernice RAL),« priporoča Eržen.
Dolga življenjska doba
Kakovostna vgradnja in nenazadnje tudi pravilno vzdrževanje lesenih oken in vrat bo njihovo življenjsko dobo zanesljivo podaljšalo, tako da vam bo takšno stavbo pohištvo zlahka služilo desetletja.
»Sodobna konstrukcija, kot jo poznamo danes, bi morala ob primernem vzdrževanju zdržati eno generacijo. Krajšo življenjsko dobo od lesenih okvirjev imajo vgrajena EPDM tesnila. Potrebno je redno vzdrževanje z negovalnimi sredstvi, ki podaljšajo obstojnost premaza okenskega okvirja in eventualno tudi premaz sam. Ne smemo pa pozabiti tudi na tesnila in okovje. Neustrezno vzdrževanje krajša življenjsko dobo. In to ne velja samo za lesena okna,« opozarja Eržen, ki vas v primeru, da imate doma vgrajena starejša lesena okna, ki ne zadoščajo več današnjim kriterijem, vabi k menjavi. Pri Eko skladu z javnim pozivom 74SUB-OB19 spodbujajo zamenjavo starih oken in balkonskih vrat z novimi iz lesa s trojno zasteklitvijo, in sicer v stavbah zgrajenih pred letom 2010. Toplotna prehodnost takih oken je lahko največ 1,1 W/m2K, toplotni most medstekelnega distančnika je omejen na y≤ 0,06 W/mK. Na tem javnem pozivu vhodna vrata niso neposredno subvencionirana, so pa priznani strošek naložbe. To pomeni, da neposredno zanje ne morete dobiti nepovratnih sredstev, se pa strošek zanje šteje, ko ‘nabirate’ višino celotne naložbe, od katere potem lahko pridobite 20 ali 30 odstotkov nepovratnih sredstev.
Spodbudo za lesena okna in vrata lahko prejmete tudi v primeru novogradnje, in sicer po javnem pozivu 73SUB-sNESOB19 za skoraj nič energijske hiše, zgrajene v tako imenovanem pasivnem standardu. Pri tem je izbira vsaj 70 % deleža lesenih oken pogoj, če želite prejeti najvišjo spodbudo (do največ 135 €/m2 neto ogrevane površine hiše). Toplotna prehodnost okna Uw je v tem primeru lahko največ 0,9 W/m2K.
Krožno gospodarstvo
Kaj pa storiti z starimi, odsluženimi lesenimi okni in vrati? Nikakor niso nujno za na odpad. Izrabljena okna se lahko uporabi za izdelavo novih, nenazadnje lahko tudi star les iz ostrešji in kozolcev spremenimo v nove izdelke, ki se lepo podajo v moderne objekte in nekako povezujejo staro z novim.
Nekatera podjetja razvijajo tudi nove kompozite, ki jih izdelujejo iz starega lesa, ostankov lesa v proizvodnji in tudi iz drugih materialov (stekla, aluminija…). Na ta način dobljene kompozitne plošče se lahko uporabljajo kot podložni konstrukcijski elementi pod osnovnimi okenskimi sestavi, kar pomeni, da je rezultat zmagovita kombinacija: poraba proizvodnih ostankov, manj odpadkov in nov končni izdelek.
—
Še več informacij o pomenu in rabi lesa dobite na spletnih straneh Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorata za lesarstvo in javne agencije SPIRIT Slovenija.
Fotografije: SPIRIT Slovenija, Pinterest
