V starejši hiši je mlad par kupil mansardno stanovanje s čudovito strešno teraso. Dobro odmerjeni prostori, pogled na Ljubljano ter dvovišinska dnevna soba so bili odlično izhodišče za oblikovanje njunega prvega skupnega doma.
A stanovanje je bilo potrebno pred vselitvijo dodobra osvežiti. Pisane stene, podeskeni stropi, stara okna in zastarela oprema, pa dotrajan suhi estrih in električne inštalacije so zahtevali večjo prenovo. Par se je povezal z arhitektko Marušo Debevec, s katero sta hitro našla skupni jezik, arhitektka pa ju je vodila skozi celoten proces – od oblikovanja tlorisa pa do reševanja tehničnih vprašanj, ki so se pojavila tekom gradbenih del.
“Prenova skoraj v celoti ohranja obstoječo tlorisno zasnovo, le v bivalnem delu je bila odstranjena predelna stena med kuhinjo in jedilnico,” razloži arhitektka. Južna terasa z razkošnim razgledom je ostala srčika stanovanja, okoli nje pa se nizajo različni bivalni kotički – kuhinja z jedilnico na eni strani, dvovišinska dnevna soba na drugi, vmes pa prijetno svetel kotiček z domačo knjižnico, v kateri nas sončni žarki božajo tudi v hladnih zimskih dneh.
Polžasto stopnišče, ki je vodilo v galerijo v špici mansarde, je arhitektka nadomestila z strmim, minimalističnim enoramnim stopniščem. V galeriji najdemo manjši delovni kotiček, v katerega se je moč umakniti, ne da bi se popolnoma izvzeli iz družabnega dogajanja v bivalnih prostorih.
Na severni strani stanovanja so umeščene spalnice in kopalnica. Zaradi nizkega kolenčnega zidu je bila tu na prvem mestu potrebno kar najbolj optimalno izkoristiti prostor. Tako so nastale številne zanimive oblikovne rešitve. V spalnici tako omare malodane objamejo posteljo; v kot nepravilne oblike je umeščena manjša lepotilna mizica; v kopalnici razgiban tlak v 3D vzorcu optično poveča prostor, vgradne omare pa izkoriščajo še tako nedostopne niše.
Da bi stanovanje optično kar najbolj povečala, je arhitektka izbrala nevtralne odtenke – les, belo in kapučino barvo. Od te barvne sheme odstopa le vidno ostrešje, barvano v črno barvo, ki prebada praktično vse prostore. Črni so tudi okenski okvirji, pločevinast zaključek na terasi, črna je senčnica in črni so posamezni poudarjeni kosi opreme – od stolov, svetil, pa do kopalniških armatur.
Največji oblikovni zalogaj pa je bil nizek hodnik. “Hodnik ima drugačno tlorisno zasnovo, saj je bil stanovanju priključen v kasnejši fazi,” razloži arhitektka, ki je zanj izbrala tudi drugo barvo: vse po meri izdelane kose pohištva je odela v globok moder odtenek. Nizka, narebrana omarica ob kolenčnem zidu se tako ob soju toplih luči nežno niansira, ko se ob njej sprehodimo proti dnevnemu prostoru, oblitemu z južno svetlobo.
Kot pika na i pa v stanovanju izstopajo osebni predmeti para – od bogate knjižne zbirke pa do umetniških del -, ki so osveženo podstreho dokončno preobrazili v bogato meščansko stanovanje, ki priteče njunemu urbanemu, aktivnemu življenjskemu slogu.
Interier: Maruša Debevec
Fotografije: Teodor Hribovšek
