Rastlinjaki podaljšajo sezono oskrbe z domačimi pridelki, zato se številni vrtičkarji odločajo za njihovo postavitev. A ker je rastlinjakov več vrst, gojenje pridelkov v njem pa nekoliko drugačno od gojenja na prostem, je odločitev, katerega izbrati, kam ga postaviti in katero zelenjavo v njem gojiti, včasih težka. V popolnem vodniku po rastlinjakih preberite nekaj naših nasvetov, ki vam bodo olajšali izbiro.
Zakaj rastlinjak?
Rastlinjak je odlična dopolnitev družinskega vrtička, saj med drugim omogoča:
- zgodnjo vzgojo domačih sadik, ki jih v neogrevanem rastlinjaku lahko vzgajamo že od februarja;
- bolj zdravo rast plodovk, zaščitenih pred obilnimi poletnimi padavinami;
- domačo zelenjavo dolgo v jesen in zimo: poleg solate, radiča, špinače in motovilca pozimi gojimo še zimsko čebulo, česen, začimbnice ipd.;
- zimsko spravilo jesenske zelenjave: kar s koreninami vred iz vrta v rastlinjak prinesemo glave zelja in ohrovt in jih zakopljemo v slamo. Korenček, črno redkev in repo pa v rastlinjaku zakopljemo v zasipnico. Tako spravljena zelenjava ne bo jemala prostora v kleti ali shrambi, zdržala pa bo vse do januarja, v zasipnici celo do konca zime;
- prezimitev posodovk: če imate na vrtu več posodovk, ki pozimi potrebujejo zaščito pred zmrzaljo, jih lahko – namesto v manj osončeno klet ali garažo – prenesete v rastlinjak, kjer bodo prezimile;
- vzgojo priljubljenih tropskih rastlin, kaktusov in začimbnic.
Izbira konstrukcije
Čeprav se za vrtičkarja, ki se z vzgojo rastlin v rastlinjakih šele seznanja, morda zdi lažje domači rastlinjak najprej postaviti v lastni režiji, je na dolgi rok vedno bolj smotrna investicija v katerega od manjših rastlinjakov profesionalnih proizvajalcev. Le-ti so konstrukcijsko stabilni, z možnostjo vgradnje oken in vrat, odpiranja stranic; nekatere je možno po vrtu tudi premikati in tako skrbeti za primerno kolobarjenje.
Konstrukcij je več vrst:
- lesena na dolgi rok potrebuje največ vzdrževanja, a je zelo trajna;
- jeklena je najcenejša, a potrebuje vsakoletno zaščito proti rji,
- aluminijasta ne potrebuje praktično nobenega vzdrževanja, a je med vsemi najdražja;
- konstrukcija iz UV-obstojne plastike je najlažja in omogoča praktično premikanje rastlinjaka, a ima omejeno življenjsko dobo.
Pri izbiri tipa konstrukcije se moramo pozanimati tudi o načinu temeljenja takšnega rastlinjaka (nekateri potrebujejo betonski temelj, drugi le sidranje) ter odpornost konstrukcije na specifične lokalne vremenske pogoje (močni sunki vetra, obilen sneg). Pred izbiro predlagamo, da se posvetujete s proizvajalcem, ki vam bo za vaše potrebe svetoval najboljšo izvedbo.
Zapiranje stranic
Za zapiranje stranic je prav tako na voljo več materialov:
- vrtnarsko steklo je tanjše in cenejše od navadnega stekla, dobro prepušča svetlobo in zadržuje toploto, a rado poči (pri velikih obremenitvah s snegom, na primer) ali se razbije;
- polikarbonatne plošče so težje lomljive in imajo boljše izolacijske lastnosti kot steklo. Skupaj s polikarbonatnimi ploščami je smotrno namestiti tudi zunanjih senčnih mrež, ki preprečujejo poletno pregrevanje rastlinjaka;
- prozorna polietilenska folija je zelo odporna na vremenske vplive (sončni ožig, toča, kisel dež), a jo je potrebno pogosteje menjati.
V vsakem primeru je potrebno rastlinjaku zagotoviti možnost prezračevanja z odpiranjem stranic ali zgornjega dela, s čimer se iz njega odvede prekomerna vlaga. Poskrbite tudi za dovolj široka vrata, skozi katera lahko npr. zapeljete samokolnico.
Velikost, oblika, lega
Za osnovi pridelek, ki naj bi zadostoval za štiričlansko družino, se priporoča rastlinjak velikosti približno 25 m2. Svetujemo, da postavite modularni rastlinjak, ki se lahko hitro razširi še za nekaj kvadratov – verjemite, potreba po tem bo prej ali slej nastala.
V rastlinjaku načrtuje gredice enake širine kot na prostem, med njimi ozke pohodne poti, dobro pa si je v njem omisliti še mizico z orodjem, na kateri bomo sejali in presajali, v njej shranjevali čebulice in semena, pod njo pa sušili začimbe in zelišča.
Rastlinjak naj bo zaobljene oblike (tunel, dvokapnica, enokapnica), s čimer bo lažje prenašal veter in sneg; priporočljiva višina najvišjega dela pa je do 2,4 metra – zadostna višina preprečuje poletno pregrevanje rastlin.
Postavimo ga na dobro osončen prostor v zavetrni legi, najraje v smeri vzhod-zahod. Če nas skrbi poletno pregrevanje, rastlinjak postavimo ob košato listopadno drevo – le-to ga bo zaščitilo tako pred močnimi sunki vetra kot pred poletno pripeko; v hladnejših mesecih pa bo golo drevo prepuščalo dovolj sončnih žarkov za uspešno rast rastlin.
Priprava zemlje, gnojenje, zalivanje
Postavitev rastlinjaka ne potrebuje posebne priprave zemlje – okopavanja se lotimo podobno kot na vrtu. Le, če je prst resnično podhranjena, jo prvih nekaj let zadelamo z dobrim gnojem.
Razmislek o napeljavi namakalnega sistema se svetuje že v izhodišču. Če namakalno cev zakopljemo globoko v zemljo, lahko z njo zalivamo tudi pozimi, ne škropimo rastline po listih in ne vnašamo dodatne vlage v zrak.
Povrtnine gnojimo enako kot na klasičnem vrtu.
Ključ za dober pridelek: zračenje brez prepiha
Previsoki nivoji vlage v rastlinjaku lahko pripeljejo do številnih bolezni; prav tako poletna pripeka.
Že pozimi rastlinjak redno zračimo: odpiramo ga ob sončnih dneh. Poleti je priporočljivo stalno zračenje, da se izognemo previsokim temperaturam.
Pazimo, da ne zračimo s prepihom: spodnji del rastlinjaka, nekje do višine 50 cm, naj bo stalno zaprt, zračimo pa zgoraj – z odpiranjem stranic ali strehe. Najbolj priporočljivo je zračenje z odpiranjem strešnih panelov, saj bo vzgon sam poskrbel, da se bo topel, vlažen zrak dvignil iz rastlinjaka.
Kaj pa cena?
Cena je seveda odvisna od tipa konstrukcije, kritine, velikosti rastlinjaka ter dodatnih funkcij, ki jih želite (ogrevanje, namakalni sistem, drsna vrata, avtomatska strešna okna, senčila ipd.). Plastični rastlinjak vas bo stal najmanj (cena cca. 25 €/m2), aluminijast največ (cca. 120 € / m2).
Fotografije: Pinterest
