Plečnikovi veličini in pomenu za slovenski kulturni prostor ne gre oporekati. Od julija 2021 je izbor Plečnikovih del tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Kot so zapisali pri Unescu, je imela Plečnikova arhitektura pomembno vlogo pri preobrazbi Ljubljane iz avstro-ogrskega provincialnega mesta v simbolno narodno prestolnico. Pogovarjali smo se s Tomažem Štoko, koordinatorjem delovne skupine za pripravo Plečnikove nominacije in tudi kustosom aktualne razstave v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO), imenovane Universum Plečnik.
Izbor Plečnikovih del, vpisanih na Unescov seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do zapornic, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda) s Trnovskim mostom, ureditev arheološkega parka (Rimski zid na Mirju), poslovilni kompleks Plečnikovih Žal ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški.
Več kot desetletje je minilo od prvih pobud za vpis Plečnikove dediščine na Unescov seznam. Kdaj ste sami prevzeli vajeti kot koordinator delovne skupine? Kakšen je sploh proces vpisa na seznam?
Sam postopek je izjemno kompleksen, verjetno eden težjih s področja kulturne dediščine, a hkrati tudi eden najlepših, saj se dediščine loteva celostno, tako na ravni interpretacije oziroma vrednotenja kot tudi sistema ohranjanja in upravljanja. V procesu je treba izluščiti tiste vrednote dediščine, ki so izjemnega pomena za celotno človeštvo, pri tem pa upoštevati tudi raven in sistem ohranjanja te zapuščine. Zato je projekt pustil številne pozitivne učinke, denimo nadgradil se je odlok o imenovanju Plečnikovih del v Ljubljani za spomenik državnega pomena, pripravili so se novi konservatorski načrti za vpisana dela in še bi lahko naštevali.
Projekt vpisa na seznam Unescove svetovne dediščine je torej kompleksen in večplasten proces, ki se dotika različnih ravni dediščine. Prav zato je nominacija tudi trajala desetletje, kar v resnici sploh ni veliko. Denimo za vpis Le Corbusierjevih del, ki so ikonična dela 20. stoletja, so potrebovali kar 17 let, nič drugače ni bilo v primeru ameriškega arhitekturnega velikana Franka Lloyda Wrighta. To je tek na dolge proge.
Na seznam je vpisan izbor sedmih del. Po kakšnem ključu so bila dela izbrana?
Na Unescov seznam se vpišejo dela z izjemno univerzalno vrednostjo (Unesco têrmin), dela, ki odražajo vrednote, pomembne za celotno človeštvo, in ki jih je nujno ohranjati tudi za prihodnje rodove. Ta dela morajo izpolnjevati določene kriterije, v našem primeru gre za izjemen primer tipa stavbe, arhitekture ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini. Poleg vsebinskega kriterija pa tudi kriterij avtentičnosti in integritete ter sistema upravljanja. Ta proces obsega veliko koordinacije in sodelovanja številnih deležnikov. Združil je dediščinske in muzejske ustanove, nacionalne in občinske zavode, strokovnjake in poznavalce, lastnike in lokalno skupnost. V tem procesu se je izkazalo, da je v kontekstu svetovne dediščine največja vrednota Plečnikove Ljubljane način oblikovanja javnega prostora.
Mestno jedro je Plečnik na novo interpretiral ter ustvaril niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, promenade, mostovi) in stavb (knjižnica, cerkvi, tržnice, pogrebni kompleks). Spomeniško območje je tako izjemen primer urbane prenove, oblikovane v kontekstu obstoječih stavb in prostorov ter prilagojene potrebam meščanov. Plečnik je ustvaril drugačen tip urbanega prostora in arhitekture, ki ni omejen na določeno uporabo, temveč povezuje funkcije in pomene ter ustvarja novo identiteto prostora. Inovativno je povzel, preoblikoval in nadgradil elemente, tipe in prostore klasične arhitekture.
Ali Slovenci vpisu Plečnikovih del na seznam Unescove kulturne dediščine ne pripisujemo zadostnega pomena? Kaj to pomeni za našo dediščino? Kulturo?
Umestitev arhitektovega dela v kontekst Unescove konvencije o svetovni dediščini prinaša dodatno vrednost sodobnemu razumevanju univerzalno prepoznavnih konceptov. Po vpisu se je nacionalna odgovornost glede varovanja Plečnikove dediščine okrepila v zavezo do mednarodne skupnosti, projekt pa je prerasel v trajno obvezo spoštljivega varovanja skupne dediščine. Pomembna kakovost vpisane Plečnikove dediščine je kakovosten javni prostor. Torej ne gre zgolj za dediščino, ki nas opozarja na neki čas, temveč so Plečnikova dela aktualna še danes in se navezujejo na vsakdanje življenje, na bivanjsko kakovost v skupnosti. Vpis na Unescov seznam se tako ne sme gledati denimo skozi oči turizma ali trženja te dodane prepoznavnosti.
Ne smemo si želeti poblagovljenja oziroma gentrifikacije javnega prostora Plečnikove Ljubljane, ne nazadnje je ta v nasprotju z vrednotami arhitektove dediščine. Plečnikova arhitektura mora ostati del javnega prostora, odprtega in dostopnega vsem nam, prostor, kjer lahko živimo in razvijamo urbane potenciale in humano življenje vseh.
Kaj pa je po vašem mnenju najpomembnejša vrednost Plečnika?
Ravno to, njegovi pristopi k oblikovanju javnega prostora. Način, znotraj katerega je iskal potenciale v obstoječem mestu in ustvarjal prostor po meri človeka. Prostor, skupen vsem. Prostor, ki ga bomo imeli vsi radi in bo ponujal potencial za kakovostno javno življenje tudi v prihodnosti.
Prostor po meri človeka, intimna doživljajska izkušnja posameznika … itd. Danes se zdi, da so nekatere novogradnje svetlobna leta daleč od teh idealov.
V času, ko je Plečnik ustvarjal Plečnikovo Ljubljano, so globalno veljale drugačne usmeritve urejanja javnega prostora, prisotna je bila misel oblikovanja mest za fordistično družbo. Pozneje, v času krize modernizma, pa se je izkazalo, da takrat nove modernistične usmeritve ne rešujejo vseh težav, so pa nedvomno izjemen prispevek za človeštvo. Takrat se je tudi začelo ugotavljati, kako so Plečnikovi pristopi aktualni in smiselni. Zato Plečnikovih zasnov ne smemo obravnavati zgolj kot del preteklosti, ampak kot aktiven in provokativen vir za sedanjost in prihodnost.
Kateri projekt pa po vašem mnenju najbolje odraža njegove vrednote?
Mislim, da bo eden izmed zanimivejših projektov, ki bo nosil idejo teh vrednot, prav NUK II. V tej ulici je umeščenih že veliko javnih institucij, gre za kulturno os s svojim nagovorom in dramaturgijo prostora. Nova knjižnica bo dopolnitev k programski zasnovi prostora. Gre za odprt zazidljiv prostor, in zelo smo lahko veseli, da bo ta namenjen novi knjižnici.
Kako bi Plečnik danes gledal na sodobno Ljubljano?
Ha, zelo težko vprašanje! Ljubljana se je v tem času zelo spremenila. Plečnikova arhitekturna dela so specifična, so hkrati monumentalna in mogočna, po drugi strani pa nežna in krhka, kjer šteje vsak detajl. Danes je njegova arhitekturna zamisel v Ljubljani manj berljiva kot pred desetletji, predvsem pa se je spremenila družba. Danes je precej bolj potrošniško usmerjena kot v času Plečnika. Smo priča poblagovljenju javnega prostora, ustvarjanju poljavnih prostorov.
Fotografije: Klemen Ilovar, Adam Štěch/MAO
