V zimskem obdobju, za katero so značilni kratki dnevi, dolge noči in posledično pomanjkanje dnevne svetlobe, smo pogosto melanholični in brezvoljni. To še zlasti velja takrat, kadar se veliko zadržujemo v zaprtih, temačnih prostorih z majhnimi okenskimi površinami, kar pa je glede na to, da veliko časa preživimo na delovnih mestih, v pisarnah in da imamo tudi doma Slovenci precej zastarel stanovanjski fond, zelo pogosto. Ampak rešitev ni tako težka. Raven serotonina, hormona sreče in dobrega počutja, lahko dvignemo že z ustrezno investicijo v streho – to je, da s premišljeno načrtovanimi okenskimi odprtinami oz. njihovo kombinacijo spustimo v dom več dnevne svetlobe, zraka in svežine!
Človekovo počutje je zelo zapleten sistem, na katerega vplivajo številni dejavniki, ki jih imamo lahko bolj ali manj pod nadzorom. Eden takšnih, ki ga lahko vsaj do določene mere uravnavamo sami, je hormon sreče in zadovoljstva, serotonin. »Če je njegova raven v telesu nizka, lahko občutimo žalost, tesnobo, celo depresijo, velja pa tudi obratno. Pri visoki ravni serotonina se čutimo izpolnjene in zadovoljne, lažje se spopadamo s stresom in tudi boljše spimo,« pove psihologinja Bianka Fuller.
Zdaj se verjetno sprašujete, kaj lahko sami storite, da boste v telesu imeli vedno kar največ serotonina. Odgovor strokovnjakov bi bil, da se obdajte s čim več dnevne svetlobe. Raven hormona serotonina je namreč močno povezana s svetlobo, zlasti dnevno. Pri njenem pomanjkanju je serotonina manj, če je dnevne svetlobe dovolj, pa se tudi raven serotonina v telesu dvigne, počutje se izboljša, preplavi nas sreča, anksioznost in razdražljivost pa se umakneta zadovoljstvu.
Depresije hitreje ozdravljive že z dovolj svetlobe
Povezava serotonina in svetlobe je na primer lepo vidna pri sezonski depresiji in nihanju razpoloženja, ki je značilno za jesensko-zimske mesece, ko imamo ljudje manj dostopa do dnevne svetlobe. Zaradi manj sončnih ur nekoliko upade raven serotonina, s tem posledično pa razumljivo tudi dobro razpoloženje, pojavi se lahko depresija. Kot kažejo številne študije, lahko slednjo učinkovito pozdravimo s svetlobno terapijo. Študija, objavljena v American Journal of Psychiatry leta 2005, na primer kaže, da svetlobna terapija zmanjša slabo počutje kar za 60 do 80 %, hkrati dnevna svetloba dvigne tudi raven vitamina D v telesu, ta pa prav tako pomaga zmanjšati simptome anksioznosti. Razveseljivo je, da pod svetlobno terapijo spada že to, da poskušate preživeti čim več časa na dnevni svetlobi. Če sta vaš dom in delovno mesto svetla, se tako zlahka izognete slabemu počutju.
Podobno so ugotovili za bolnišnice. Raziskave so namreč pokazale, da so pacienti z bipolarno motnjo v sobah z več neposredne svetlobe skoraj 4 dni manj bivali v bolnišnici kot tisti v temačnejših sobah ali sobah z dnevno svetlobo ob manj ugodnih delih dneva (popoldan namesto zjutraj).
Pomemben je tudi spanec
Sicer pa so za slabo počutje velikokrat poleg pomanjkanja svetlobe krive tudi slabe spalne navade.
»Ko se nekdo name obrne po pomoč s simptomi anksioznosti, najprej pogledam njegov splošni življenjski slog, količino spanja in gibanja, prehrano itd. Ena od glavnih težav, ki jih imajo ljudje z anksioznostjo, je pomanjkanje mirnega spanca, ki je bistvenega pomena za dobro počutje,« pove psihologinja Bianka Fuller in doda, da se cikel spanja in budnosti imenuje cirkadiani ritem, uravnava pa ga med drugim tudi dnevna svetloba.
»Jutranja dnevna svetloba vpliva na raven melatonina v telesu, našemu telesu sporoča, da je dan, medtem ko tema zvečer pomaga, da mirno zaspimo. Seveda pa je pomembno, da pred tem zmanjšamo uporabo elektronskih zaslonov,« opozori strokovnjakinja.
Za reševanje manjših neravnovesij v cirkadianem ritmu je včasih dovolj že to, da se izpostavite svetlobi (po možnosti močni jutranji svetlobi) in malo potelovadite. To pomaga uskladiti biološko uro, ki jo poganja menjava dneva in noči, z nevrološko uro. Na primer, če želite biti aktivni in sveži, vendar telo noče ubogati, je lahko zelo koristno, če doma zjutraj poiščete sončen kotiček in spijete velik kozarec vode. Večja izpostavljenost dnevni svetlobi bo vašo učinkovitost izboljšala kar za 79 %, hkrati pa podaljšala trajanje trdnega spanja ponoči.
Generacija zaprtih prostorov
Danes za večino evropske populacije velja, da smo generacije zaprtih prostorov. Zaradi službenih obveznosti skoraj 90 % časa preživimo med štirimi stenami, kar vodi v slabo počutje in več psihičnih motenj. Več kot 7 odstotkov Evropejcev denimo trpi za kroničnimi depresijami. Kot rečeno je eden od krivcev pomanjkanje dnevne svetlobe, ki negativno vpliva na vid, duševno zdravje, razpoloženje, kognicijo, budnost, zmogljivost in spanje. Da se v zaprtih prostorih izboljša izpostavljenost dnevni svetlobi, so vsekakor pomembne čim večje in pravilno umeščene okenske odprtine.
Ko gradimo in prenavljamo svoje domove, se potrudimo, da vgradimo čim večja okna ter prostor – če se le da – osvetlimo tudi od zgoraj, kar odlično omogočajo strešna okna. Za polno dojemanje dnevne svetlobe je namreč pomembno tudi gibanje senc, premikanje svetlobe po prostoru ter izmenjevanje svetlih in temnih površin; zenitalna osvetlitev pa je tudi do trikrat učinkovitejša kot fasadno okno, saj sprejema sonce skozi večji del dneva. Prednost dajmo tudi razgledu, ki naj nam seže daleč in naj obsega tla, horizont in nebo.
Več >>> VELUX
Sponzorirana vsebina
