Predelava počitniške hiše v stalno bivališče, v novi dom, je pri nas precej pogost pojav, kar pravzaprav ne preseneča. Največkrat se to zgodi, ko se lastniki upokojijo in se umaknejo mestnemu vrvežu na podeželje, kjer uživajo v miru svojega vikenda. Redkeje pa srečamo predelavo počitniške hiše v obdobju, ko je lastnik še razmeroma mlad in aktiven, vendar oceni, da ima življenje na odmaknjenem območju več prednosti kot udobje življenja v mestu.
Tak primer je nova hiša v vasi Dobeno, ki leži na položnih vzhodnih in jugovzhodnih pobočjih Rašice. Lega ponuja čudovit odprt pogled na Ljubljansko kotlino, gozd pa ščiti hrbet hiše, ki je orientirana proti jugu. Njen položaj v bregu je arhitektoma Gašperju Demšarju in Mihi Mačku iz biroja Demšar arhitekti ponudil zamisel, da sta ustvarila stik z zemljiščem tako v pritličju kot v nadstropju, hkrati pa sta pri tem ohranila možnost lepega razgleda.
Konfiguracija zemljišča je omogočila, da sta na nivoju bivalnega prostora zasnovala tudi obsežno pokrito teraso, ki je naravni podaljšek notranjega bivanja. Izbrala sta obrnjeno logiko: namesto da je dnevno-bivalni prostor v pritličju, pri tleh, sta tja umestila spalne prostore. Lastnica ceni možnost, da iz spalnice lahko ob primernem vremenu zjutraj stopi naravnost na vrt.
Čeprav zemljišče ni veliko, ga arhitekta in lastnica niso želeli zapolniti z objektom, ampak so si prizadevali, da hiša ne bo utesnjena na parceli, da ohranijo nekakšen zračni rob okoli nje in ob tem na južnem oziroma vzhodnem delu umestijo odprt vrt v obliki trate.
Izbrali so montažno leseno gradnjo, vendar je spodnji del hiše, ki je deloma vkopan, seveda zahteval kombinacijo klasične, torej opečne in betonske gradnje.
Hiša je torej dvoetažna z dodano garažo; na stiku garaže in hiše je hišni vhod. V pritličju so poleg spalnic vsi servisni prostori, pod enoramno stopnišče so umestili vse omare, ki so skoraj nevidne. Stopnice vodijo v res velik bivalni prostor, v katerem so združeni kuhinja, jedilni in sedežni kot, manjša shramba in dnevni WC. V njem ne moremo prezreti izjemno dolgega slemenskega trama, ki sega tudi na zunanjo teraso. Njegova skupna dolžina je 18 metrov in prepeljati tako dolg leseni nosilec po ovinkasti cesti, ki vodi na Dobeno, je bilo logistično precej zahtevno.
Lepega razgleda pa ne ponujata le obe terasi na koncih hiše, ampak tudi trakasti niz oken na vzhodni strani, nekakšna parafraza nekdanjih kmečkih balkonov. Ta okna ne segajo od stropa do tal, kot je danes običaj, ampak imajo nizek parapet, s katerim so dosegli občutek nadzora nad notranjim prostorom. Vzdolž oken je na celi dolžini cvetlično korito, ki preprečuje pogled iz mimo vozečih avtov v notranjost bivalnega prostora. Nad ta niz oken sega podaljšan napušč, ki preprečuje pregrevanje in v povezavi s koritom ustvarja specifičen vtis zunanjosti hiše.
Tako izbor barv kot oprema hiše sta bolj kot ne zadržana, saj barvitost okolice, torej gozda in razgledov, ponuja dovolj kolorita. Skupaj z odmikom od mestnega vrveža so izpolnjeni pogoji za uživanje življenja.
Arhitektura: Demšar arhitekti (Gašper Demšar, Miha Maček)
Fotografije: Gašper Demšar, Miha Maček
