Notranja oblikovalka Susanna Cots je pred kratkim popolnoma prenovila podstrešno stanovanje v španski Valenciji. Odprla ga je proti naravni svetlobi, na terasi pa dodala še manjši bazen s spektakularnim razgledom na okolico.
Najprej je bilo treba veliko podstrešno stanovanje osvoboditi nepotrebnega. »Predelne in nosilne stene, postavljene pod nepravimi koti, so hiperfragmentirale naravno svetlobo,« pove oblikovalka, ki je želela, da naravna svetloba prežame prav vse kotičke doma petčlanske družine, začela pa je že pri vhodu ‒ s strešnimi svetlobniki.
»Želja je bila, da nas že ob prihodu domov pozdravi naravna svetloba. Nato smo v središče stanovanja vstavili steklen rastlinjak, ki poteka po celotni dolžini hodnika,« oblikovalka pojasnjuje intervencijo v tem nenavadnem vhodnem prostoru, ki je bil prej popolnoma brez naravne svetlobe. Enovit porcelanast tlak, ki kot dolga bela preproga prekine parket, nam nakaže pot prek bivalnega prostora na veliko strešno teraso, na kateri kraljuje bazen.
Terasa je zasnovana kot velik bivalni vrt z veliko zunanjo dnevno sobo in številnimi drevesi v visokih loncih. Bazen, čeprav majhen, ponuja poletno osvežitev, piko na i pa da presunljiv, skoraj 180-stopinjski razgled na Valencijo.
Tudi v dnevno-bivalnem prostoru je glavni poudarek prav naravna svetloba, ki skozi velika panoramska okna prostore različno osvetljuje skozi dan in preko letnih časov. »Pozimi nas greje toplota kamina v manjši dnevni sobi, poleti pa lahko uživamo v bazenu, ki zavzema osrednjo točko terase,« razlaga oblikovalka, znana po svojem čuječnem pristopu do oblikovanja, saj daje v svojih projektih velik poudarek na občutek povezanosti posameznika z okolico, materiali, ki ga obdajajo, in s svojimi najdražjimi. Tako na primer v dnevni sobi ne bomo zasledili televizije, le številne udobne zofe, ki spodbujajo komunikacijo. Podobno kuhinjo obkrožajo različna sedišča ‒ od barskih stolov pa do središčno umeščene jedilne mize ‒, ki spodbujajo sodelovanje pri pripravi obrokov. Sobi starejših deklic sta med seboj povezani s skupno kopalnico; najmlajšemu članu družine pa je Cotsova v sobico umestila skrivna vrata v spalnico staršev, ki mu dajejo občutek varnosti tudi ponoči.
Glavni material je masivni les, ki se pojavi na pohištvu, pa tudi kot talna in stenska obloga. Najbolj je prezenten v spalnici. Prav tu najdemo še en lep naravni dodatek: nekdanji jašek servisnega dvigala je bil preobražen v majhen rastlinski terarij, ki v prostor vnaša prijetna občutja narave.
Otroške sobe so opremljene zelo razigrano in slikovito, notranja oblikovalka pa je vsakemu od otrok dala priložnost, da se v svojih sobah izrazijo z brezčasnimi, a barvitimi tapetami. Vodoodporne tapete se pojavijo tudi v vseh kopalnicah, kjer popolnoma nadomestijo stensko keramiko.
»Želeli smo ustvariti prostor, ki se spreminja, ki se povezuje z dnevom, nočjo, s svetlobo in temo,« še sklene notranja oblikovalka, ki je iz podstrešnega stanovanja resnično izvabila kar največ.
Interier: Susanna Cots
Fotografije: Mauricio Fuertes
