V Sloveniji ustvarjalnosti in domišljije nikakor ne manjka. Dokaz za to je tudi samostojna oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev, katere zadnja kolekcija tekstilnega nakita za dom in telo črpa navdih v slovanski folklorni umetnosti. Ob raziskovanju ljudske obrtne umetnosti jo je najbolj pritegnilo prav rastlinje. Vzorci, ki so nastali po navdihu cvetlic in ostalega rastja, oživljajo vez med ljudskim in sodobnim, pa tudi med naravo in človekom.
Kreativnosti in domišljije ne manjka
Oblikovalka, ki deluje tudi kot asistentka na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete, je v svoje zadnje delo predstavila tudi v sklopu projekta BIEN Kranj in ga postavila na ogled v galerijskem prostoru Kamra v Bohinjski Bistrici. Razstava je postregla z raznolikimi vsebinami krajinske tekstilne dediščine v sodobnih, osebno izraznih oblikovalskih in umetniških tekstilnih artikulacijah. S tem je služila kot prikaz razmišljanja mladih ljudi, študentov, ki se jih je kranjska tekstilna zgodba močno dotaknila, njihova dela pa segla globoko v srce prenekateremu obiskovalcu. Ti so lahko občudovali tudi izdelke Arijane Gadžijev, polne kreativnosti in domišljije, ki ustvarjalko spremljata že od malih nog.
»Že od nekdaj sem zelo rada risala. Tudi v šoli je bil likovni pouk eden izmed mojih najljubših predmetov in na tistih urah sem bila vedno najbolj sproščena, saj mi je risanje dobro šlo. Zelo rada imam osredotočenost pri tovrstnem delu, hkrati pa je to način, da samo sebe, svoje občutke in razmišljanje najbolje izrazim,« pojasnjuje Arijana in nadaljuje: »Vsekakor pa se mi zdi pomembno, da tudi nekoga drugega osrečim z delom, ki ga počnem. Verjetno imam rada umetnost že zaradi vzgoje, saj me je prve likovne prvine naučil oče. Že kot šolarka sem zelo rada obiskovala evropske muzeje klasične in sodobne umetnosti, še bolj pa seveda kot študentka smeri Oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti. Tam sem dobila široko znanje z različnih področij oblikovanja in umetnosti, tako teoretično kot praktično.«
Ljudsko izročilo
Pri svojem delu se v veliki meri naslanja na ljudsko slovstvo, pripovedke in legende. Kot pojasnjuje, jo navdihuje prav njegov izvor, dejstvo, da se nanaša na okolje in ljudi. »Všeč mi je tista surovost in preprostost neke realnosti, a hkrati bogatost jezika in fanatazijska domišljija, ki ima vedno svoj namen in pomen. Tudi to navdušenje se verjetno nanaša na moje otroštvo, ko mi je omi (babica) pripovedovala pravljice, ki si jih je v večini sicer sama izmišljevala, a so bile zasnovane na ljudskem izročilu, ter mi pela ljudske pesmi in uspavanke. Pri ljudskih zgodbah in legendah mi je všeč pravljičnost in skrivnostnost nečesa nerealnega, ki pa na sicer zelo realen in neposreden način pripoveduje vse dobro in zlo človečnosti, pa še nekaj odtenkov tistega vmes, v katerem se lahko vsak izmed nas prepozna,« opiše svojo veliko ljubezen do ljudskega slovstva, iz katerega črpa navdih za oblikovanje kolekcij. Tudi Slovanka pri tem ni nobena izjema. Zadnje delo oblikovalke namreč temelji na slovanski folklorni umetnosti, vsakdanjih predmetih, na katerih je kot glavni motiv upodobljeno rastlinje oziroma cvetje.
»Ko sem raziskovala tovrstno ljudsko dediščino, se mi je zdelo zelo subtilno, a hkrati preprosto, kako so si ljudje svoje ljube rože iz vrta, polja ali gozda »prinesli« v dom tako, da so jih s trudom in potrpežljivostjo upodobili na vsakdanjih stvareh, katere so jim tako tudi v mrzlih zimskih dneh prinašale veselje. Cvetlice so upodabljali z risanjem in slikanjem na les ali keramiko, jih izvezli, sklekljali ali pa se poslužili drugačnih ročnih obrti. Nekoč so imeli ljudje več odnosa in spoštovanja do predmetov ter ročno narejenih izdelkov, pa tudi narave same,« poudari Arijana. S cvetlicami se je seznanila skozi arhive folklorne umetnosti, pa tudi z obiski botaničnih vrtov in med sprehodi po naravi.
Nakit za dom
Vsa svoja spoznanja je vključila v kolekcijo avtorskega tekstilnega nakita za dom in telo, ki ga odlikuje izjemna večnamenskost. Tako lahko ogrlica tekom dneva olepša naš vrat, zvečer pa jo obesimo na steno dnevne sobe in s tem prostoru vdahnemo nov karakter, domačnost. »Seveda je odvisno od konteksta, a nakit za dom lahko predstavlja več kot le funkcionalnost, lahko je spomin, lahko opomin. V primeru Slovanke je to zgodba, ki pripoveduje o nekem drugem času, nakit pa je hkrati sodoben, saj je narejen iz trpežnih in trajnostnih materialov geometrijskih oblik, ki delujejo trdo, vendar tekstil, ki vedno kliče po dotiku, formo zmehča in jo celo zmečka, a se spet povrne v svojo prvotno obliko. Nakit je tudi modularen, saj se lahko poljubno sestavlja skupaj, po barvah ali pa le po trenutnem občutku,« pojasni avtorica.
Ves proces izdelave se začne z risanjem motivov, pri katerem ima oblikovalka v mislih že končno obliko izdelka. Sprva se risanja loti kar ročno, v nadaljevanju pa motive in vzorce obdeluje še računalniško. Vsi izdelki se ponašajo s sublimacijskim tiskom, ki velja za izjemno okolju prijaznega, saj je edini stranski produkt le tega odpadni papir, ki ga je mogoče reciklirati ali uporabiti kot embalažo. Potiskan izdelek oblikovalka ročno zašije. »Največji izziv je v tem, kako se bo tisk prilagodil izdelku oziroma obratno. Pri potiskanem vzorcu/motivu me najbolj zanima, kako se naseli po izdelku, kako vpliva na njegovo formo, kako se natančno ujame v šivu in prihaja iz sprednje strani na zadnjo in vse naokoli,« prizna.
Prava smer
Kot asistentka na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete je ves čas vpeta v oblikovanje, prav zato ima dober vpogled v slovenski oblikovalski prostor in podmladek, ki na sceno šele prihaja. Prepričana je, da gredo smernice v pravo smer, saj se slovensko oblikovanje lahko pohvali z izjemno bogatim naborom in veliko edinstvenosti. Kljub temu pa prizna, da bo preteklo še kar nekaj časa, preden bo tekstilno oblikovanje lahko postalo poklic, pri katerem ustvarjalcem ne bo potrebno trepetati za preživetje.
»Obenem se mi zdi, da je slovensko oblikovanje tudi doma vedno bolj cenjeno. Mislim, da je pri vsem tem potrebno vztrajati in izobraževati ljudi, publiko, z raznimi dogodki, razstavami in modnimi revijami, kjer si kot oblikovalec tudi dostopen in proces svojega dela razložiš. Večina ljudi namreč ne ve in tudi ne more vedeti, koliko dela, tako intelektualnega kot praktičnega, je vloženega v nek oblikovalski izdelek,« zaključi.
