Številni francoski botaniki so sončnice imenovali sončne rastline, na enem svojih najbolj znanih del pa jih je upodobil tudi slikar Vincent van Gogh. O njih je v opusu otroških pesmi pisal tudi Srečko Kosovel, v mislim imam čudovito pesem z naslovom Otrok s sončnico. Kako ustrezno poskrbeti za rastline z bogato zgodovino, ki spadajo med najpomembnejše surovine za jedilno olje, si lahko preberete v nadaljevanju.
Domovina sončnice je Amerika, bolj natančno Peru in Mehika. Pred prihodom Špancev, ki so jo v Evropo pripeljali na začetku 16. stoletja, so jo pridelovali Indijanci. Preden je postala gospodarsko pomembna poljščina, je bila okras gradov ter botaničnih vrtov Španije, Francije in Anglije. Danes svetovna pridelava sončnice poteka na približno 20 milijonih hektarih.
Kako jih posaditi?
Sončnice za uspešno rast in razvoj potrebujejo globoka, rodovitna in rahla tla, kjer se pH giblje od 6 do 8. Izogibati se je potrebno setvi na ilovnato-glinastih tleh. Na slovenskih vrtovih jo lahko sejete od sredine aprila do sredine maja. Semena za kaljenje potrebujejo približno od 7 do 10 dni. Sončnice uspešno rastejo pri temperaturah nad 20 °C, najhitreje pri temperaturah med 25 in 32 °C.
Kot pričakovano, sončnice najbolje uspevajo na mestih, kjer je polno sonca. Rade imajo tudi zaščiteno lego, zato je idealno mesto ob steni ali ograji. Rastna doba traja od 70 do 150 dni. Potrebno je poskrbeti za dobro razvit in globok koreninski sistem, ki bo rastlino oskrboval s hranili in vodo. Največ vode potrebuje v obdobju vznika in oblikovanja glav, najmanj v času cvetenja in zorenja.
Videz sončnice
Videz in barve sončnic se razlikujejo glede na sorto. Na zelenem steblu zdrave sončnice, ki ob zrelosti oleseni, lahko občutite dlačice. V obdobju steblenja lahko ta zraste tudi do 12 centimetrov na dan. Oljne sorte so visoke od 1 do 2 metra, krmne dosegajo tudi višine 4 metrov in več.
Podobno kot steblo so dlakavi tudi veliki srčasti listi z nazobčanimi robovi. Najlepši je seveda cvet. Rjavo-rumenkasti oziroma rdeče-rumeni venčasti listi zunanjih cvetov privlačijo čebele, čmrlje in ose.
Težave, ki lahko vplivajo na rast sončnic
Ena izmed težav je zagotovo plevel. Pogosti pleveli v posevku sončnice so kurja črevca, ščir, kostreba, muhvič, slak in pojalnik. Najbolj priporočljivo je, da plevele zatirate z okopavanjem. Herbicid, katerega je potrebno izbrati glede na prepoznan plevel, uporabite le v primerih, ko je zemlja zelo zapleveljena.
Druga težava so bolezni in razni škodljivci. Pogost je pojav sončnične plesni, ki jo prepoznate po pritlikavi rasti sončnice, tankem steblu, majhnih listih, rumenih pegah na zgornji strani listov in belosivih plesnivih trosovnikih na spodnji strani listov. Bolezen preprečimo s setvijo razkuženega semena in širokim kolobarjem. Pogost je tudi pojav sončnične rje, katere simptomi so rjavkastordeče spore na listih in steblu. Ta se pojavi v vlažnem vremenu.
Virusne okužbe, ki se širijo predvsem s semeni in listnimi ušmi, se na drugi strani kažejo z znaki razbarvanja, zvijanja listov in iznakaženja celotne rastline. Med škodljivce lahko uvrščamo tudi ptice, ki s kljuvanjem lahko naredijo precejšnjo škodo. Rešitev je več, vse od pokajočih naprav do raznih vizualnih metod odganjanja.
Katere druge rastline dobro delujejo s sončnicami?
Sončnice so dobre spremljevalne rastline, saj nudijo zavetje in senco. Pritegnejo tudi opraševalce, kar je vedno dobro, še posebej, če se na domačem vrtu ukvarjate z gojenjem zelenjave in zelišč. Sončnice dobro delujejo ob solati, paradižniku, ohrovtu, grahu in fižolu, ter zeliščih, kot sta drobnjak in bazilika. Ko govorimo o drugih vrstah cvetja, so sončnice zelo rade v bližini ognjiča in marjetic.
Rumenimi cvetovi in nasadi sončnic, predvsem v Prekmurju, Štajerski in na Dolenjskem, ustvarjajo prelepe pokrajine in poglede. Odločite se lahko tudi za rezano cvetje, in jih umestite v domove in druge bivanjske prostore – tako poste tudi v skrite kotičke vašega doma vnesli sonce in dobro pozitivno energijo.
Fotografije: Unsplash
