Stanovanje v stavbi iz 90. let minulega stoletja, v središču Murske Sobote, se je po zaslugi arhitekta Tomaža Ebenšpangerja iz arhitekturnega biroja SKUPAJ ARHITEKTI iz garsonjere preobrazilo v enosobno stanovanje. Njegova zasnova dovoljuje naravni svetlobi, da prodre globoko v prostor, izčiščen interier pa še poudarja prekrasne razglede skozi okno.
Zgornja etaža poslovno-trgovskega centra, med »lokalci« znanega pod imenom Šavel center, v središču Murske Sobote, je bila namenjena stanovanjski funkciji. Stanovanja v stavbi, zgrajeni konec 90. let minulega stoletja, pa še danes spadajo med boljše v mestu. Tista v najvišjih nadstropjih ponujajo prekrasen pogled na panonske ravnice v okolišu, zaradi njihove odprte konstrukcijske zasnove pa se lahko prilagajajo potrebam in željam novih stanovalcev.
Eno od teh stanovanj, nekaj več kot 40 m2 velika garsonjera, je po zaslugi arhitekta Tomaža Ebenšpangerja iz SKUPAJ ARHITEKTI doživelo temeljito osvežitev. Po zaslugi ambiciozno zastavljenih prostorskih rešitev so garsonjero tankočutno razčlenili v sodobno enosobno stanovanje izčiščenega videza. V procesu oblikovanja interierja so odmislili vse odvečno pohištvo ter v prostoru umestili le nekaj izbranih lesenih stolov in nevpadljiv bel kuhinjski niz.
»Izziv je predstavljala želja, kako nekaj več kot 40 kvadratnih metrov veliko garsonjero preurediti v dvosobno stanovanje ter hkrati doseči prilagodljivost prostora, ki bi v svojem življenjskem ciklu omogočal prilagajanje različnim uporabnikom in funkcijam. V stanovanje vstopamo iz zunanjega komunikacijskega hodnika, ki zaradi osrednjega atrija znotraj objekta ponuja mehko zahodno svetlobo. Z zasnovo smo želeli omogočiti, da ta svetloba prodre čim bolj globoko v stanovanje,« vizijo arhitekturne zasnove osvetli arhitekt Tomaž Ebenšpanger.
Vhod v stanovanje nas popelje v funkcionalno zasnovan predprostor, od koder skozi odprtino med dvema lesenima volumnoma vstopimo v dnevni prostor. S hodnika je speljan vhod v sanitarije na eni in spalno nišo na drugi strani. Spalno nišo obrobljajo leseni funkcionalni pohištveni elementi, ki ne segajo vse do vrha, saj s tem spuščajo dotok naravne svetlobe tudi v spalnico.
Spalno nišo na strani proti kuhinji zamejujejo shranjevalne površine s skritim hladilnikom, proti predsobi pa knjižne omare. Pod posteljo sta skrita še dva shranjevalna predala, saj so pri tako majhni kvadraturi vse dodatne shranjevalne površine še kako dobrodošle.
»V omarah sanitarij na nasprotni strani se skrivata pralni stroj in nova plinska peč, s strani garderobe pa najdemo omaro za shranjevanje vsakdanjih oblačil ter čevljev. Oba lesena volumna povezujejo in hkrati ločujejo velika drsna vrata od tal do stropa; z ogledalom na strani predsobe le-to povečujejo, bivalno kuhinjo z dnevno sobo pa zaprejo pred direktnimi pogledi z vhoda in ustvarijo neke vrste vetrolov. Ob vstopu v stanovanje iz predsobe se tako odpre večji, svetel družaben prostor,« pojasnjuje docent, med drugim zaposlen tudi na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Stanovanje je zasnovano z mislijo na fleksibilnost in večfunkcionalnost, z namenom, da se prilagaja uporabniku. Belina nad hrastovo klopjo, ki je vzdolž stene v dnevnem prostoru, služi kot projekcijski zaslon za ogled filmov, klop pod njo pa posedanju in shranjevanju knjig. Snežno bele zavese, ki nežno zastirajo poglede in svetlobo, s svojo strukturo filtrirajo naravno svetlobo in na površini ustvarjajo abstraktne floralne senčne vzorce.
Vsak detajl je skrbno premišljen, vsak kos pohištva skrbno izbran. Brezčasno stanovanje je dober primer oblikovanja manjših površin, ki s premišljenim snovanjem lahko sledijo našim spreminjajočim se potrebam in željam. Ali kot pove arhitekt tega liričnega stanovanja:
»Zasnova majhnih stanovanj je vsekakor svojevrstna umetnost in zahteva poseben pristop. Običajno poskušamo vse servisne elemente (shranjevanje, sanitarije …) zasnovati čim bolj zgoščeno in na način, da ostane čim več odprtega prostora, ki omogoča individualno uporabo in ponuja možnost prilagajanja osebnim željam ter spremembam skozi čas. Tako pričaramo občutek večje površine, občutek zračnosti in primerno raven fleksibilnosti.«
Fotografije: Janez Marolt
