Les spada med najbolj okolju prijazne in trajnostne materiale, prav zato je še danes največ pohištva izdelanega prav iz lesa. Medtem ko so naši predniki izdelovali predvsem masivno pohištvo, pa danes zahvaljujoč razvoju tehnologije in materialov lahko izbiramo tudi pohištvo iz sonaravnih materialov na lesni osnovi.
Slovenska pohištvena industrija se lahko pohvali z dragocenim znanjem industrijskega oblikovanja in obdelave lesa v kakovostne pohištvene kose. Z dragocenim znanjem in vpeljavo sodobne tehnologije tako vsakomur pomaga uresničiti sanje o domu, načrtovanem po lastnem okusu posameznika. Industrijsko oblikovano pohištvo ni samo masivno pohištvo, temveč se pohištvo pretežno izdeluje iz lesnih plošč, ki so oplemenitene s furnirji, dekorativnimi lesnimi vzorci in barvnimi dekorji ter različnimi površinskimi obdelavami. Uporabljajo pa se tudi drugi naravni materiali, kot sta kamen in steklo, pa tudi napredni kompozitni materiali z nanostrukturami in z odličnimi mehanskimi lastnostmi, antibakterijskimi in dezinfekcijskimi površinami. Inovativno industrijsko oblikovani pohištveni izdelki, ki so plod slovenskega znanja, vključujejo vse materiale in so prilagojeni različnim oblikovnim stilom ter so cenovno dostopni. V naš dom pa prav tako vnašajo pridih narave.
»Masiven les se veliko uporablja tudi v pohištvu, iz masivnega lesa so izdelani unikatni pohištveni elementi ter industrijsko oblikovane pohištvene kolekcije. Unikatno, tudi ročno izdelani masivni elementi, predvsem iz plemenitih lesov listavcev, se uporabljajo za funkcijske ali oblikovne dopolnitve modernih pohištvenih kolekcij, kot pohištveni nakit, ki izdelke tudi emotivno obogatijo. Masiven les ima lahko tudi pomanjkljivosti, predvsem z vidika vzdrževanja in antibakterijskih dezinfekcijskih lastnosti, njegova uporaba pa je omejena. Sploh pa ga ni dovolj, da bi bilo vse pohištvo na trgu lahko masivno, zato je vzporedno prišlo do razvoja novih materialov. Pretežno na osnovi lesa. V naravi je namreč ogromno lesa, ki ga v žagah ni mogoče predelati v deske in druge masivne elemente, zato pa je uporaben za izdelavo različnih vrst lesenih plošč, ki vsebujejo 90 % in več lesa. Lesene plošče so za pohištvo splošno uporabne, so sonaravni material, saj so izdelane iz lesa, ki ga za plemenito pohištvo ni mogoče uporabiti. Ta les se z mehanskim postopkom predela v lesene plošče. Lesne vrste, ki v teh ploščah prevladujejo, se razlikujejo glede na okolje. Iz avstrijskih predelov prihajajo lesene plošče z večjo vsebnostjo iglavcev (listavci predstavljajo 30 % sestave), medtem ko je v Italiji vse več uporabe recikliranega pohištva za izdelavo lesenih plošč. V tem primeru je velika prednost teh, da lahko staro pohištvo s postopkom reciklaže predelamo v novo leseno ploščo. Se pa novi materiali na lesni osnovi še vedno razvijajo, sploh s poudarkom na postopkih za ponovno uporabo in reciklažo. S tem lahko zagotovimo, da kar najmanj lesa dobimo neposredno iz gozdov in jih s tem ohranjamo,« pojasnjuje Franc Tolar, vodja razvoja v enem izmed najuspešnejših slovenskih podjetij za proizvodnjo pohištva. Tudi v Sloveniji je na voljo industrijska proizvodnja industrijsko oblikovanega in digitalno načrtovanega masivnega pohištva, ki se proizvaja s sodobno digitalno vodeno tehnologijo in sodelovanjem med podjetji.
Pohištvo višje kakovosti je tudi iz furnirja. In če se sprašujete, kaj furnir je – gre za do 1 mm debelo plast masivnega lesa. Le-to se pridobi s postopkom rezanja in sušenja, s furnirjem se oplemeniti lesena plošča, lahko pa tudi geometrijsko zahtevne elemente ter se jim na ta način zagotovi stabilnost, z dodatno površinsko obdelavo pa končni izgled in uporabnost. Na furnir prisegajo predvsem kupci, ki si želijo avtentičnega oziroma naravnega videza pohištva.
Tudi omenjeni sodobni materiali za izdelavo pohištva so okolju prijazni, saj vključujejo les, ki ga za masivno pohištvo ne bi morali uporabiti. Kot pojasnjuje sogovornik, so sodobni materiali za pohištvo pogosto izdelani s postopki reciklaže lesa oziroma odsluženega pohištva, s čimer se zmanjšuje tudi ogljični odtis pohištva in ohranja plemeniti les.
Uporaba žlahtnega slovenskega lesa – lesnih vrst, kot sta oreh in hrast – je tako namenjena predvsem izdelavi t. i. pohištvenega nakita, ki vizualno nadgradi izgled pohištva kot takega. Napredovala je tudi tehnologija zaščite lesenih površin. Naravno zaščito lesa, s kar najmanj kemijskimi primesmi, še vedno predstavljajo naravna olja in voski na osnovi rastlinskih izvlečkov. Zelo priljubljeni so tudi melaminski papirji z vzorci lesa, ki na nek način dajejo avtentičen videz pravega lesa. Pogosto pa se v pri proizvodnji poslužujejo tudi uporabe polivretanskih lakov v različnih barvah in odtenkih. Pojavljajo se tudi novi materiali na osnovi melaminskih smol, katerih poglavitne prednosti so, da so antibakterijski in ne puščajo prstnih odtisov, obenem pa so obstojni in prikladni za bolj zahtevne pohištvene površine, kot so kuhinjski pulti ter obloge. Prav zahvaljujoč vsem naštetim zaščitam nega lesenih izdelkov ni nič bolj zahtevna kot nega drugih dobrin interjerja.
»V resnici leseno pohištvo ne zahteva nikakršne posebne nege, lahko ga čistimo z običajnimi čistilnimi sredstvi in krpami, če je potrebno, tudi večkrat dnevno. Povečini gre za zelo obstojne površine, le paziti moramo, da ne uporabljamo preveč grobih krp, ki bi lahko poškodovale površino. Materiali so testirani in primerno obdelani, da posebnega čiščenja ne potrebujejo. Izjema pa je manj kakovostno pohištvo, ki se hitreje poškoduje, zacveti in ga je posledično treba pogosteje menjavati,« opozori Franc Tolar in ob tem namigne na cenovno dostopnejše tuje pohištvene znamke, ki na dolgi rok niti niso ugodnejše, še manj trajnostne.
Slovenska pohištvena industrija namreč temelji na dolgoletnem znanju industrijskega oblikovanja in obdelave lesa, skozi čas pa so se podjetja transformirala v visoko tehnološka napredna podjetja z digitalnimi tehnologijami, poslovnimi procesi in celostno storitvijo. Kakovostni slovenski izdelki so izdelani iz masivnih lesov, naprednih lesnih materialov in inovativnih kompozitnih materialov, ki so kakovostni in vzdržljivi ter ob primerni uporabi zdržijo več desetletij. Dodatna prednost pred konkurenco so tudi krajše proizvodne poti in dolgoletna zavezanost kakovosti.
»O kakovosti posameznega izdelka je na prvi pogled težko presoditi! Zato je pomembno, da se zaupa slovenskim blagovnim znamkam, saj je slovensko pohištvo bistveno bolj kakovostno od uvoženega,« še zaključi sogovornik in poudari, da se kakovostni izdelki še danes lahko prenašajo skozi generacije, prav tako pa jih je mogoče v fazi uporabe prenavljati ter obnavljati nastale poškodbe, obenem pa tudi premeščati in naknadno prilagajati novemu prostoru.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
