Na Trubarjevi ulici v Ljubljani smo obiskali dve podstrešni stanovanji, ki za laika morda na prvi pogled nista obetali veliko. Ko pa jih je v roke dobila izkušena arhitekta in vanju pripeljala dovolj naravne svetlobe, sta zasijali v najlepši luči.
Vodilo arhitektke Marjetke Pajk pri prenovi obeh stanovanj, velikih po 28 m2, je bila funkcionalnost. V osrednjem prostoru, ki obsega dnevni kotiček z jedilno mizo in kuhinjo, je vsak kos pohištva izbrala zelo previdno, omogočila je dovolj široke prehode med prostori, hkrati pa z dodatki poudarila meščanskost.
A še preden se je pravzaprav sploh začela ukvarjati z opremo, je morala rešiti vprašanje svetlobe – njeno pomanjkanje je bil največji problem.
Glede na to, da se stanovanji nahajata v mansardi, je bila edina možnost osvetlitve in dovoda svežega zraka v prostor skozi strešna okna. Investitorji so se zato povezali s podjetjem VELUX, ki je v stanovanji vgradilo elektrificirana okna, opremljena s senzorji, ki znajo dovajanje zraka in svetlobe sama uravnavati tudi takrat, kadar nikogar ni doma.
»Če se odločimo za elektrifikacijo oken preko posebnega sistema nadzora, lahko iz oddaljenosti upravljamo z njimi preko aplikacije na pametnem telefonu. Oziroma je stvar lahko še bolj avtomatizirana, se pravi preko senzorjev, ki merijo temperaturo, vlago v prostoru in vsebnost CO2-ja. Sistem samostojno deluje in ustvarja optimalno klimo v prostoru,« pove Gregor Sušnik iz VELUX-a in doda, da ko je, na primer, v prostoru premalo kisika, se bodo okna samodejno odprla, ko bo ta parameter narastel na željeno mejo, pa se bodo zaprla. »Enako je glede pregrevanja. Če je napovedano pregrevanje, se bo senčilo spustilo in ob določeni temperaturi spet dvignilo.«
Kdaj so strešna okna potrebna menjave?
Vgrajena strešna okna bodo stanovanjema zanesljivo služila 20 let in več. Lastnikom v tem obdobju ne bo treba razmišljati o njihovi menjavi, se bo pa to vprašanje enkrat v prihodnosti gotovo pojavilo.
»Strešna okna po navadi menjamo, ko se odločamo za obnovo samega prostora. Takrat razmišljamo o boljši izolativni vrednosti, kajti če se za menjavo ne bi odločili, bi staro strešno okno, ki ima relativno slabe izolativne vrednosti, povzročalo težave. To bi bila točka rosišča. Če pa se odločamo za nova strešna okna, pridobivamo bolj izolativen izdelek. Ob vsaj troslojni zasteklitvi pomaga spodbuda EKO sklada, ki subvencionira zamenjavo stavbnega pohištva,« svetuje Gregor Sušnik in zagotavlja, da je poseg menjave hiter in enostaven. »Ja, to je relativno enostaven poseg, je pa treba omenit, da gre za gradbeni poseg, saj po navadi menjamo stara okna drugih proizvajalcev za nova okna VELUX, ki so drugačnih dimenzij. Če dodamo še kakšno okno, se prostor bolj osvetli, vendar je potrebno zamenjat notranje špalete. Zato dejansko priporočamo, da se investitor odloči za izvajalca, ki je vešč teh opravil. Koliko časa traja? Dan, dva, odvisno od količino samih oken.«
Nevtralna barvna shema
Posebna pozornost pri opremljanju obeh stanovanj je bila namenjena barvam. Kombinacija nevtralne barvne sheme in izpostavljenega odtenka dobro funkcionira. Med detajli, ki izstopajo, pa je tudi izvirna ideja arhitekte – uokvirjen vzorec tapete, kar pripomore k živahnosti prostora in obenem poudari njegov meščanski pridih.
»V izogib nekim modernim slikam sem se odločila, da tapete uokvirim, včasih smo rekli temu štukature, ki so dale poseben pečat ne samo osrednjemu delu, ampak tudi spalnici.« Sicer pa se je Marjetka Pajk držala zapovedi, ki veljajo pri opremi majhnih stanovanj, na primer, da je izbrala pohištvo na nogicah, ker s tem deluje bolj zračno. »Izogibamo se velikim sedežnim garnituram v obliki L. Boljše je imeti dvosed in dodati kakšen fotelj ali tabure, ki dopušča več gibanja in se ga hkrati po potrebi tudi uporabi. Morda v teh primerih odsvetujem tudi pretirano natrpati prostor s pohištvom, kajti velikokrat sploh ne potrebujemo toliko prostora za shranjevanje. Če umestimo preveč kosov, izgubimo funkcionalnost, prehode in tudi samo podobo prostora,« zaključuje strokovnjakinja.
Fotografije: Ambienti
