Težki lokacijski pogoji so pri snovanju hiše na Vrhniki arhitektom predstavljali velik izziv. Odgovor nanje je bil postaviti spreminjajoči se volumen v prostoru, ki se odziva na raznolike robne pogoje - bližino prometne ceste, naklon terena, neidealno orientacijo ter poglede proti bližnjemu gozdu.
Hiša se kot orlovo gnezdo razprostira na vrhu hriba. Pogledi nanjo iz različnih kotov ponujajo povsem drugačno interpretacijo njene zasnove: a čeprav hiša na prvi pogled deluje kot abstraktna skulptura, je njen tloris (skoraj) popoln pravokotnik. Dinamičnost znotraj ortogonalnosti so arhitekti dosegli z zalomi, vdrtinami, dolbenjem in prirezovanjem osnovnega volumna. Z zanimivo streho – v osnovi trokapnico – ki se zavije okoli pritličja in se razdrobi nad teraso, so ustvarili razgiban in dinamičen objekt, ki z odprto tlorisno zasnovo zagotavlja kvalitetno domovanje mladi družini.
“Znova in znova gledam hišo in doživljam povsem nove poglede nanjo,” o dinamični zunanjosti pravi lastnica, ki se poslovno veliko ukvarja z arhitekturo. “Pri svojem delu vsakodnevno srečujem arhitekte in občudujem njihovo kreativnost ter ideje. Zato že od začetka nisem želela tipske hiše, ampak hišo, ki bo narejena in prilagojena našim željam in potrebam.”
Ko se je družina prvič srečala s SoNo arhitekti, so že po nekaj minutah spoznali, da so podobnih pogledov. “Na prvem mestu smo si želeli, da hiša zadovolji potrebe družine, da jim zagotavlja udobno in prijetno bivanje – torej predvsem funkcionalno razporeditev tlorisa ter ustrezno umestitev v prostor, veliko naravne svetlobe in povezavo z okoliško naravo,” povedo SoNo arhitekti, ki so se z lastniki tako dobro ujeli, da so že v prvem poskusu zrisali njihovo sanjsko hišo.
Izčiščen, črno-beli interier kot protiutež bogati arhitekturi
Arhitekti so ustvarili kar nekaj presežkov, kot je 70 kvadratov velika in odprta dnevna soba, stropi odprti do slemena, ki v najvišjem delu dosežejo do osem metrov višine. Poseben čar prostoru daje iz treh strani zastekljen kamin, ki med seboj povezuje dnevni prostor, jedilnico in kuhinjo. Velike steklene površine pa ponujajo neposreden stik z okolico.
V mansardi so urejene spalnice in kopalnica otrok, ki lahko skozi odprta vrata spremljajo dogajanje v bivalnih prostorih. Potrebno zasebnost lastnikov pa so arhitekti zagotovili z razkošno ensuito v pritličju. Klet je namenjena parkiranju in servisnemu delu. Drzno oblikovana fasada je kombinacija temnih barvnih odtenkov in naravne teksture macesnovega lesa.
Začetek plodnega sodelovanja
Ko je imela družina izdelano idejno zasnovo in detajle, so začeli z iskanjem izvajalca. “V Lumarju so bili edini, ki niso dejali, da ne gre, ampak so našli rešitve in hišo zgradili,” se spominja lastnica.
A tu se sodelovanje arhitektov in proizvajalca montažnih hiš ni končalo, saj je prav ta hiša pričela zgodbo ekskluzivne linije BlackLine. “Do te linije je prišlo čisto po naključju med pogovorom z Markom Lukićem, ki je prišel na idejo, da skupaj razvijemo linijo montažnih hiš za zahtevnejše stranke. Ta linija naj bi bila namenjena ljudem, ki imajo razvit estetski čut in jim je kvaliteta bivanja v sodobni, drugačni novogradnji izjemno pomembna,” pove arhitekt Edi Blažko, ki je odslej za Lumar razvil če ducat nadstandardnih hiš. Prida: “Ti ljudje si svojih življenj ne predstavljajo v tipskih zgradbah.”
Ponosna je tudi lastnica: “Danes je naša individualna hiša RE iz družine Lumar BlackLine najboljši dokaz, da je lahko lepa arhitektura hkrati tudi trajnostna. Živimo v hiši, kjer se počutimo odlično.”
Več: Lumar BlackLine
Arhitektura: SoNo arhitekti (Edvard Blažko, Marko Volk)
Fotografije: Matevž Paternoster
