Nedaleč od nekdaj znanega mariborskega prizorišča tekmovanj v smučarskem pokalu je edinstven in stilno raznolik vrt. Poleg rastlinske pestrosti v zelenih sobanah navdušujeta tudi povezovalna moč krogov in očarljivost skulptur.
Lastnika v moderni hiši v štajerski prestolnici živita od leta 2015. Sprva sta ob veličastnem domovanju posadila travo ‒ ta je bila kot njuno slikarsko platno, kamor sta leto za letom postopoma dodajala vsebino. Prav tako sta v začetnih letih posadila bukovo živo mejo, pred vhod pa bršljan in še nekatere drevnine.
»Takoj sem opazil, da imata lastnika izjemen smisel za estetiko in veselje do urejanja vrta, sta pa v nekem trenutku spoznala, da njun vrt potrebuje še strokoven prijem, da se vsebine smiselno povežejo ter vzpostavi ravnovesje. In da v vrtnem prostoru nastane še kakšna dodatna zgodba oziroma prostor drugačnih dimenzij,« se prvega obiska na vrtu v Mariboru spominja oblikovalec vrtov Matic Sever, ki mu je bila zaupana naloga, da zgodbo zelenega prostora povzdigne v višje dimenzije.
Vsebinska raznolikost
Matic je dobro tretjino vrta oplemenitil z novo vsebino. »Nekoliko prazen L-kotiček ob hiši, kjer je prej sameval japonski javor, smo opremili s posebnim sediščem, tam je nastal prijeten prostor, ki smo ga zasadili še z okrasnimi travami,« našteva oblikovalec vrtov.
»Na meji do sosedove parcele si nismo mogli privoščiti visokih dreves, ki bi preveč zastrla območje, zato smo tam ustvarili nižje polkrožne grede, ki so zasnovane s pridihom Daljnega vzhoda. Posadili smo bore in v krogih poskrbeli še za umirjene miniaturne zasaditve s trajnicami,« pojasnjuje Sever.
Največji poseg pa je zahteval od hiše najbolj oddaljen del vrta, ki je nekaj stopnic višje od preostale parcele. Tam je nastal slikovit sredozemski vrt. In kako se sredozemska vrtna pokrajina obnese pod Pohorjem? »Klimatske spremembe in vse višje temperature v vseh delih Slovenije marsikje omogočajo takšno zasnovo. Poleg tega gre v primeru tega vrta za urbano okolje, kjer ograje in žive meje razmejuje parcele, zato si lahko privoščimo več svobode pri izbiri slogov,« razlaga Sever.
Sredozemski kotiček s trajnostno zasnovo
Zasaditev na najbolj osončenem delu vrta tvorijo pretežno dišavnice, med njimi različne sivke, nemški rožmarin, pri tleh se razraščata dobra misel in materina dušica, na robovih pa se bohoti komarček. Vmes so še okrasni luki in perovskija, ki navdušuje z modrovijoličnimi cvetovi.
Posebnost sredozemskega dela vrta pod Pohorjem je, da ne potrebuje namakalnega sistema, saj ima učinkovito, več centimetrov debelo zastirko iz prodca. »Ta mineralna zastirka zelo dobro skrbi za rastline, kajti površina se po dežju hitro osuši. To je zelo pomembno predvsem za sredozemske rastline, ki bi ob povečani vlagi ob koreninskem vratu hitro postale občutljive za gnilobo. Hkrati se globoko pod prodcem v tleh ohranjata bolj konstantna temperatura in vlaga na področju korenin, zato ni nevarnosti, da bi rastline propadle zaradi suše,« razlaga oblikovalec vrtov, ki sredozemski vrt vidi kot trajnostno in skladno rešitev.
Privlačni kovinski detajli
Lastnika vrta sta velika ljubitelja kovine in sta vnesla v vrt precej kovinskih elementov. Obilo je dekorativnih elementov oziroma skulptur, med njimi izstopajo zlitki iz svinca, ki so jih izdelali v livarnah. Tako gredice krasijo ribe, pav, zajec, ptice, golobi, fazani, opica, žaba in sijoč oranžen buldog kot čuvaj sredozemskega vrta.
Pravzaprav je materialov še več. »Polkrožne grede, ki smo jih umestili ob tisino živo mejo, so obdane z inoksom. V sredozemskem delu so tudi kovinski stoli. Na vrtu srečamo korten, ki vrtu daje posebno patino. Pojavlja se tudi les, visoka greda pa je zasnovana iz cementno-vlaknenih plošč. Prefinjen značaj podarja vrtu tudi betonska skulpturalna klop,« našteva Sever in poudarja, da so z različnimi materiali dosegli razgibanost, večplastnost in večjo atraktivnost, obenem pa so pazili, da ne pretiravajo z barvami ‒ te so umirjene in uglajene.
Združevalni krogi
Skozi celotni vrt, ki obsega približno 600 kvadratnih metrov površin, se pojavlja geometrijska oblika kroga. Ta simbolizira skladnost, neprekinjeno gibanje, obenem krogi vrt povezujejo v skladno celoto. »Krogi so kot iztočnica, s katerimi sta začela že lastnika. Pojavljajo se na primer na zeleni strehi, kjer so v peščeni osnovi krogi, posajeni s homulicami. In to je dobra osnova, ki pelje tudi rdečo nit skozi vrt. Na kroge smo se naslonili tudi, ko smo delali polkrožne grede v vzhodnjaško obarvanem podolžnem vrtu. Pojavljajo pa se tudi v sredozemskem kotičku,« razkrije oblikovalec vrtov.
Prostor z zastori, ki vabi k raziskovanju
Vrt je zanimiv tudi zato, ker sprehajalca vabi k odkrivanju, kaj se skriva za živimi mejami. Za živico je ob vzdolžni liniji uporabljena tisa, tam, kjer vrt iz zelenice preide v sredozemsko idilo, pa se bohoti bukev. Marsikdo pomisli, da je bukev preveč vsakdanja in da jeseni, ko odvrže liste, ne ponuja dovolj učinkovite zaslombe, vendar snovalec vrta meni, da so pomisleki odveč. »Gostota vejic zadostuje za to, da imamo lepo prepreko. V končni fazi pa z nekim listopadnim drevjem oziroma grmovnico samo še dodatno poudarimo menjavo letnih časov in res živimo to, kar nam je na vrtu dano,« sklene Matic Sever.
Fotografije: Jasna Marin
